Čas ne obstaja

Kaj bi bilo, če bi lahko ... ?
Odgovori
agata
Prispevkov: 609
Pridružen: 19.1.2011 5:32

Re: Čas ne obstaja

Odgovor Napisal/-a agata »

G kren, ali otrok, recimo v afriškem plemenu, ko zapoje, prav tako vidi nižaje in višaje, ali pa kak drug označevalec.? in kako pojmujete označevalec? in menim, da metafora še zdaleč ne označuje podobnosti- z drugimi besedami povemo isto, ce- ja pa ne moreš zapeti s cis, četudi mu je podoben.
Kar se tiče linearnega časa, mislim da je o tem pisal Fritjof Capra.Nisem pa sigurna, ampak ko sem pisala svojo diplomsko nalogo o ekologiji in religiji sem se spraševala od kod zahodnjakom ideja napredka, ki je povezan z linearnim pojmovanjem časa, sem pač naletela na krščanstvo(Če sem bolj natančna začelo se je že z judovsko religijo), tako da si moram vzeti več časa, da najdem avtorje.
G shrink citiram iz leksikona:Kulturni pomen kršč. za evrop. svet izredno velik: od konca antike do renesanse je krščanstvo edini prenašalec kult. tradicije in poglavitna kult. inspiracija;znanosti se razvrščajo okrog teologije, kateri se priključuje vednost o posameznem (sholastika) (zato sem omenila kopirni stroj, nekdo je moral prepisati pitagorov izrek, da ga poznate danes in to so bili menihi)
In še en citat:Tako se znanost, filozofija in teologija, ki jih pogosto predstavljajo prav isti možje- Kepler in Newton, Descartes in Leibniz- pridružujejo in sodelujejo v veliki razpravi,...(Koyre)

Uporabniški avatar
kren
Prispevkov: 1651
Pridružen: 17.2.2005 12:54

Re: Čas ne obstaja

Odgovor Napisal/-a kren »

NoSee napisal/-a:
kren napisal/-a:Zakaj ne bi človek raje najprej posegel po teh avtorjih?
Zakaj bi?
Saj sem ti napisal: ker imajo večji domet kot je memetika.
NoSee napisal/-a:Pa brez predsodkov do druzboslovja. Tudi ti ne podcenjuj necesa iz obrambnega refleksa.
Gre se za to, da Dawkins in podobni vtikajo svoj nos v kulturo, brez da bi prebrali čisto osnovne klasike. Enako kot se grejo šarlatani znanost, brez da bi vedeli osnovne Newtonove zakone. Kaj boš s tem? Rekel, da jih podcenjujemo iz obrambnega refleksa?
NoSee napisal/-a:Mem in znak imata toliko skupnega kot oznacevanje stevila 1 za naravno ali celo stevilo.
Očitno ne veš kaj je znak.
NoSee napisal/-a:Gre se za nabor elementov s katerimi lahko operiras v neki mnozici in iz njih potegnes neke zakljucke.
Jezik ni nabor, to je zgrešena predstava.
NoSee napisal/-a:Ce mem razumes kot znak, so moznosti proucevanja memetske evolucije bistveno drugacne, kot ce ga obravnavas kot informacijo.
Očitno ne veš kaj je jezik.
NoSee napisal/-a:Poglej si govor Daniela Dennetta, mislim da je tam precej dobro razlozena uporabnost memetike.
Sem pogledal in nimam kaj za povedati - razen tega, da je smešno, da ni povedal bistvenega: memetika je brez rezultatov.

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Čas ne obstaja

Odgovor Napisal/-a problemi »

agata napisal/-a:G kren, ali otrok, recimo v afriškem plemenu, ko zapoje, prav tako vidi nižaje in višaje, ali pa kak drug označevalec.? in kako pojmujete označevalec? in menim, da metafora še zdaleč ne označuje podobnosti- z drugimi besedami povemo isto, ce- ja pa ne moreš zapeti s cis, četudi mu je podoben.
Se bom malo vmešal in bom povedal svoje razumevanje pojma označevalec, bo pa kren verjetno tudi odgovoril. Označevalec pomeni fizično, "slušno" podobo znaka, označenec pa njegov „pomen“ oziroma „koncept“. Ko otrok ali kdorkoli drugi poje se o temu ne sprašuje. Če bi se, bi lahko tudi v svoji pesmi videl označevalce. Ampak, dajmo se vprašati: kaj predstavlja označevalec. Po Lacanovi "definiciji" je označevalec tisto, kar "predstavlja subjekt za drugi označevalec". Torej, kaj ta otrokova pesem predstavlja? Ta pesem ne predstavlja nekaj neposredno za druge subjekte (neposrednega poslušalca), ampak v prvi vrsti za druge označevalce, za simbolno mrežo, v tem primeru, "glasbene" vednosti, v katero je potrebno to pesem "vstaviti", da bi dobila svoj pomen. Da bi bil bolj jasen ti bom kopiral svoj post ki sem ga objavil pred časom:

"Če se še sam malo "vmešam". Kljub temu, da se mi lahko zgodi, da bom stvar samo še bolj zakompliciral, bi vseeno dodal Lacanovo "definicijo" označevalca (kar je pravzaprav tudi začetna točka matrice štirih diskurzov): označevalec je tisto, kar "predstavlja subjekt za drugi označevalec". Kako naj beremo to očitno krožno definicijo? Verjetno nas je bila večina v bolnišnici in vemo, da imajo postelje ob svojem vznožju, izven dosega pacientovega pogleda majhno tablo, na katero so pripeti različni papirji, ki navajajo različne podatke: pacientovo temperaturo, krvni pritisk, uporabljena zdravila in podobno. Ta tabla predstavlja pacienta. A za koga? Ne predstavlja ga preprosto in neposredno za druge subjekte (sestre in zdravnike, ki te zapise redno preverjajo), temveč v prvi vrsti za druge označevalce, za simbolno mrežo zdravniške vednosti, v katero je treba vstaviti podatke na tabli, da bi dobili svoj pomen. Tu si lahko predstavljamo računalnišk vodeni sistem, kjer branje tabele poteka avtomatično, tako da tisto, kar zdravnik dobi in prebere, niso ti podatki ampak neposrdno nasledki, ki po sistemu zdravniške vednosti sledijo iz teh in ostalih podatkov. Sklep, ki ga lahko potegnemo iz te definicije označevalca, je, da je v tistem, kar rečem, v moji simbolni predstavitvi, vedno nekakšen presežek glede na konkretne naslovljence mojega govora iz mesa in krvi; zato celo pismo, ki zgreši svojega konkretnega naslovljenca, na nek način vseeno prispe na svoj pravi naslov, do velikega Drugega, simbolnega sistema "drugih označevalcev".
Torej, ko znastvenik govori o fotonih (foton-označevalec), ta pojem ne predstavlja nekaj za drugi subjekt (kolega fizika), temveč v prvi vrsti za druge označevalce, za simbolno mrežo fizikalne (ne vem če je ta izraz pravi) vednosti (označevalec je tisto, kar "predstavlja subjekt za drugi označevalec)."

Uporabniški avatar
kren
Prispevkov: 1651
Pridružen: 17.2.2005 12:54

Re: Čas ne obstaja

Odgovor Napisal/-a kren »

agata napisal/-a:ali otrok, recimo v afriškem plemenu, ko zapoje, prav tako vidi nižaje in višaje, ali pa kak drug označevalec.?
Ne vem zakaj vztrajaš na vidi označevalce. Saj jezik najprej govoriš (otroci) in ga ne vidiš, šele kasneje se naučiš pisati in tudi vidiš črke. Najprej so označevalci samo glasovi, ki se ločijo med sabo v različnih fonemih. Pa glasba? To so tudi glasovi, ki pa se ločijo po različni višini. Pa glasba ni enotna po svetu: uporabljajo se različne lestvice (oktava in razdelitev po tonih je evropska pogruntavščina) in zelo različna razmerja med frekvencami. Če poslušaš kakšno indijsko glasbo (mislim tisto pravo, ne te sodobne elektronske variante) dvomim, da bi ti bo všeč. Pravzaprav jaz je sploh ne razumem - v tem smislu, da ne ločim vseh nians zvokov, ki so še bolj bližje skupaj kot evropskega pol tona. Pa ni stvar v tem, da bi imel kaj manj posluha kot oni, ampak v našem kulturnem okolju človek razvija posluh za našo glasbo. To je čisto podobno kot pri jeziku.

Ali otrok vidi nižaje in višaje? Ne jih ne, ampak tudi mi ne vidimo tistega kar on vidi (pa tudi on ni zapel kar iznenada, ampak se je petja najprej naučil od odraslih). Saj za način oblačenja, za šege in navade, ipd, lahko te enake stvari rečemo.
agata napisal/-a:in kako pojmujete označevalec?
Kot materialna (slušna, pisna, vidna, družbena, ekonomska,..) podoba znaka. Zelo pomembna mi je ta Lacanova teza: označevalec je pred označencem, ta le drsi pod označevalno verigo. Pa še nekaj: ko razmišljam o stvareh mi je prišlo v navado, da sploh ne delam razlike med "realnimi stvarmi tam zunaj" in njihovimi "podobami, vtisnjenimi v naš spomin". Oboji imajo eno in isto funkcijo: to so označevalci.

dodatek: problemi je izvrstno zapisal: označevalec je tisto, kar je subjekt za drugi označevalec.
agata napisal/-a:in menim, da metafora še zdaleč ne označuje podobnosti- z drugimi besedami povemo isto, ce- ja pa ne moreš zapeti s cis, četudi mu je podoben
Hja no, tu se lahko zapletemo v to "ali sploh lahko z drugimi besedami povemo isto". Z vsakimi besedami že ne moremo povedati istega kot s katerimikoli drugimi (res pa so označevalci arbitrarni, ampak tukaj ni govora o tem). Z nekaterimi pa se lahko približamo tistemu, kar smo povedali z nekimi drugimi. To pa je tudi situacija v glasbi: ne moreš poljubnega tona zamenjati s poljubnim, ampak nekatere pa lahko spremeniš in bo še vedno ista skladba. Res pa je, da to ni tako zelo plastično kot pri jeziku. Ampak po drugi strani: tudi način obnašanja, oblačenja, šege in navade, ipd, niso prosto zamenljive z drugimi označevalci - pa še vseeno to so.

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14582
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: Čas ne obstaja

Odgovor Napisal/-a shrink »

agata napisal/-a:G shrink citiram iz leksikona:Kulturni pomen kršč. za evrop. svet izredno velik: od konca antike do renesanse je krščanstvo edini prenašalec kult. tradicije in poglavitna kult. inspiracija;
Prenašanje kulturne tradicije in kulturna inspiracija nimata zveze z naravoslovjem (znanostjo) in razvojem naravoslovja (znanosti). In prenašanje starih naukov (npr. Aristotelovega) 1600 let, še posebej, če so zgrešeni, ni nikakršno napredovanje, tudi znanosti ne.
znanosti se razvrščajo okrog teologije, kateri se priključuje vednost o posameznem (sholastika) (zato sem omenila kopirni stroj, nekdo je moral prepisati pitagorov izrek, da ga poznate danes in to so bili menihi)
Tiste "znanosti" so bile filozofija na starogrški osnovi (sholastika je temeljila na aristotelizmu), neko prepisovanje pa niti približno ne pomeni razvoja ali napredka. Dejstvo je, da so spoznanja o naravnih zakonitostih stagnirala ravno zaradi oklepanja na preživele nauke.
In še en citat:Tako se znanost, filozofija in teologija, ki jih pogosto predstavljajo prav isti možje- Kepler in Newton, Descartes in Leibniz- pridružujejo in sodelujejo v veliki razpravi,...(Koyre)
Na tega avtorja se ne gre zanašati, saj je oporekal temu, da je do znanstvene revolucije prišlo zaradi empiričnih odkritij Galileja in Newtona (kar je seveda splošno sprejeto):
According to Koyré, it was not the experimental or empirical nature of Galileo's and Newton's discoveries that carried the Scientific Revolution of the 16th and 17th Centuries, but a shift in perspective, a change in theoretical outlook toward the world.
Poleg tega je v splošnem dvomil v preverjanje znanstvenih "resnic" z eksperimenti in je očitno bil nasprotnik znanstvene metode:
Koyré was suspicious of scientists' claims to prove natural or fundamental truths through experiments. He argued that these experiments were based on complicated premises, and that they tended to prove the outlook behind these premises, rather than any real truth.
Dvomil je tudi v Galilejeve dosežke (ki so v okviru zgodovine znanosti splošno sprejeti):
He repeatedly critiqued Galileo's experiments, claiming that some of them could not have taken place, and brought into question the results that Galileo claimed and which modern historians of science had hitherto accepted.
in nenazadnje je bil sprva zgodovinar religije, zato ne preseneča, da je temelje moderne znanosti skušal po vsej sili povezati z zgodovino religije in metafizike:
Though best known as a philosopher of science, Koyré started out as a historian of religion. Much of his originality rested on his ability to ground his studies of modern science in the history of religion and metaphysics.
Skratka: obskurne teze tega avtorja, ki so v nasprotju s splošno sprejetimi ugotovitvami zgodovine znanosti, so bolj malo vredne in ničesar ne dokazujejo.

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Čas ne obstaja

Odgovor Napisal/-a problemi »

shrink napisal/-a:
According to Koyré, it was not the experimental or empirical nature of Galileo's and Newton's discoveries that carried the Scientific Revolution of the 16th and 17th Centuries, but a shift in perspective, a change in theoretical outlook toward the world.
Shrink, ali je tebi dejansko jasno, kaj je s tem Koyré želel povedati (če sploh je povedal, sicer ne dvomim, ker je misel povsem na mestu, vendar bi bilo potrebno preveriti v njegovih delih)?

Poleg tega, zakaj ne zagrabiš kakšnega njegovega dela, in na to njegovo delo podaš kritiko, ne pa da povzemaš, za trditev da je to obskuren avtor, člančič na Wikipediji, ki je za kaj takega popolnoma nezadosten. Glede na to, da si šel sploh iskat to na Wikipedio je evidentno, da si za to ime slišal prvič. Torej brez, da bi vedel sploh kdo to je, brez da bi vedel, kaj je napisal in v katerem kontesktu, to se da razbrati iz zgornjega, zelo "znanstveno" zaključiš, da je to obskuren avtor.

Mislim, da ti je glede tiča in kopriv zadeva jasna, tako da je tu ne bi še enkrat ponavljal.

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14582
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: Čas ne obstaja

Odgovor Napisal/-a shrink »

problemi napisal/-a:
shrink napisal/-a:
According to Koyré, it was not the experimental or empirical nature of Galileo's and Newton's discoveries that carried the Scientific Revolution of the 16th and 17th Centuries, but a shift in perspective, a change in theoretical outlook toward the world.
Shrink, ali je tebi dejansko jasno, kaj je s tem Koyré želel povedati (če sploh je povedal, sicer ne dvomim, ker je misel povsem na mestu, vendar bi bilo potrebno preveriti v njegovih delih)?
Ta citat je jasen, da bolj ne bi mogel biti. Preverjanje prepuščam tistim, ki ga citirajo.
Poleg tega, zakaj ne zagrabiš kakšnega njegovega dela, in na to njegovo delo podaš kritiko, ne pa da povzemaš, za trditev da je to obskuren avtor, člančič na Wikipediji, ki je za kaj takega popolnoma nezadosten.
Res je, besedilo na wikipediji nima virov, zato je lahko pristransko. Njegovih del pa kljub temu ne mislim vzeti v roke, saj je že sedaj jasno, da je nasprotnik znanstvene metode in zato (iz vidika naravoslovja) obskuren avtor.
Glede na to, da si šel sploh iskat to na Wikipedio je evidentno, da si za to ime slišal prvič.
Nerelevantno.
Torej brez, da bi vedel sploh kdo to je, brez da bi vedel, kaj je napisal in v katerem kontesktu, to se da razbrati iz zgornjega, zelo "znanstveno" zaključiš, da je to obskuren avtor.
Nakladanje kvazifilozofa. Sicer pa je jasno, da se njegove ugotovitve razhajajo s tistimi splošno sprejetimi v okviru zgodovine znanosti. Da njegovega nasprotovanja znanstveni metodi niti ne omenjam.
Mislim, da ti je glede tiča in kopriv zadeva jasna, tako da je tu ne bi še enkrat ponavljal.
Jah, Koyre je več kot očitno neuspešno ril po koprivah (zgodovini znanosti). :lol:

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Čas ne obstaja

Odgovor Napisal/-a problemi »

shrink napisal/-a:
problemi napisal/-a:ali je tebi dejansko jasno, kaj je s tem Koyré želel povedati (če sploh je povedal, sicer ne dvomim, ker je misel povsem na mestu, vendar bi bilo potrebno preveriti v njegovih delih)?
Ta citat je jasen, da bolj ne bi mogel biti. Preverjanje prepuščam tistim, ki ga citirajo..
Točno tako, jasen je, da bolj ne bi mogel biti. Za Koyré-ja niso prinesle "znanstvene revolucije" ekspirementalno podprte raziskave, ampak nov pogled, spremeba v teoretičnem pogledu (a shift in perspective, a change in theoretical outlook toward the world) - zgoditi se je moral "nov horizont razmišljanja". Tako, kot pri Einsteinu, ni bilo revolucionarno to, da so z ekspirimenti dokazali pravilnost njegovih teorij, ampak njegov "pogum" (nov pogled), ki je sploh pripeljal do teh velikih dognanj, torej temu bi, če se izrazim kot Koyré, rekli "(nova) revolucija znanosti" - zgoditi se je moral "nov horizont razmišljanja".

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14582
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: Čas ne obstaja

Odgovor Napisal/-a shrink »

problemi napisal/-a:
shrink napisal/-a:
problemi napisal/-a:ali je tebi dejansko jasno, kaj je s tem Koyré želel povedati (če sploh je povedal, sicer ne dvomim, ker je misel povsem na mestu, vendar bi bilo potrebno preveriti v njegovih delih)?
Ta citat je jasen, da bolj ne bi mogel biti. Preverjanje prepuščam tistim, ki ga citirajo..
Točno tako, jasen je, da bolj ne bi mogel biti. Za Koyré-ja niso prinesle "znanstvene revolucije" ekspirementalno podprte raziskave, ampak nov pogled, spremeba v teoretičnem pogledu (a shift in perspective, a change in theoretical outlook toward the world) - zgoditi se je moral "nov horizont razmišljanja".
Spet ne razumeš. Ta citat jasno implicira, da se njegov pogled ne ujema s splošno sprejetim, da se je znanstvena revolucija začela z empiričnimi odkritji Galileja in Newtona. Sicer pa njegov "a shift in perspective, a change in theoretical outlook toward the world" hkrati z "he argued that these experiments were based on complicated premises, and that they tended to prove the outlook behind these premises, rather than any real truth" jasno nakazuje, da je bilo njegovo razumevanje moderne znanosti in znanstvene metode zgrešeno.
Tako, kot pri Einsteinu, ni bilo revolucionarno to, da so z ekspirimenti dokazali pravilnost njegovih teorij, ampak njegov "pogum" (nov pogled), ki je sploh pripeljal do teh velikih dognanj, torej temu bi, če se izrazim kot Koyré, rekli "(nova) revolucija znanosti" - zgoditi se je moral "nov horizont razmišljanja".
Če Einsteinova teorija ne bi doživela eksperimentalne potrditve, bi bil njegov "nov horizont razmišljanja" nič vreden in njegov pogum zaman.

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Re: Čas ne obstaja

Odgovor Napisal/-a mriz »

shrink napisal/-a:Če Einsteinova teorija ne bi doživela eksperimentalne potrditve, bi bil njegov "nov horizont razmišljanja" nič vreden in njegov pogum zaman.
Hmja, pogum za 'nove horizonte razmišljanja' (in tudi dejanske teorije) ima vsak tepec s preveč časa... najbrž bi filozofi samo radi videli, da se relevantnost razmišljanja ocenjuje neodvisno od tega, ali drži vodo ali ne.

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Čas ne obstaja

Odgovor Napisal/-a problemi »

shrink napisal/-a:Spet ne razumeš. Ta citat jasno implicira, da se njegov pogled ne ujema s splošno sprejetim, da se je znanstvena revolucija začela z empiričnimi odkritji Galileja in Newtona. Sicer pa njegov "a shift in perspective, a change in theoretical outlook toward the world" hkrati z "he argued that these experiments were based on complicated premises, and that they tended to prove the outlook behind these premises, rather than any real truth" jasno nakazuje, da je bilo njegovo razumevanje moderne znanosti in znanstvene metode zgrešeno.
Da bi sploh prišlo do teh empiristično podprtih raziskav, so se odvijale razprave, ki so odprle nov horizont razmišljanja. Če naj za primer omenim samo enega: Nikolaj Kuzanski http://sl.wikipedia.org/wiki/Nikolaj_Kuzanski

To, da je nekaj splošno sprejeto, še ne ne kaže, na to, ali je temu dejansko tako ali ne. Do Einsteina sta bila npr. absolutni čas in eter splošno sprejeta.

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Čas ne obstaja

Odgovor Napisal/-a problemi »

mriz napisal/-a:Hmja, pogum za 'nove horizonte razmišljanja' (in tudi dejanske teorije) ima vsak tepec s preveč časa... najbrž bi filozofi samo radi videli, da se relevantnost razmišljanja ocenjuje neodvisno od tega, ali drži vodo ali ne.
Pa sestavi eno tako razmišljanje, ki bo imela za razultat "nov horizont razmišljanja", ki bo nato pripeljal do novih rezultatov, do drugačnega razumevanja oziroma opisa stvarnosti. "Poguma" ti verjetno ne manjka?

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Re: Čas ne obstaja

Odgovor Napisal/-a mriz »

problemi napisal/-a:Pa sestavi eno tako razmišljanje, ki bo imela za razultat "nov horizont razmišljanja", ki bo nato pripeljal do novih rezultatov, do drugačnega razumevanja oziroma opisa stvarnosti. "Poguma" ti verjetno ne manjka?
Ti sam si napisal, da je bistven sam pojav 'novega horizonta razmišljanja' in da je glavna revolucionarna stvar pogum, da se v nekaj takega spusti. In ravno to je nekaj, kar lahko doseže vsak, ki ima 5 minut časa. Če bi pa rad razmišljanje ocenjeval glede na rezultate, do katerih kasneje pripelje, pa moraš ravno eksperiment postaviti na mesto nečesa najbolj pomembnega.


Kam pa drugače padejo tisti, ki so si upali odpirati nove horizonte razmišljanja, ki so se izkazali za zgrešene? Če bi bil dosleden, bi jih moral hvaliti enako kot Einsteina.

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14582
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: Čas ne obstaja

Odgovor Napisal/-a shrink »

problemi napisal/-a:
shrink napisal/-a:Spet ne razumeš. Ta citat jasno implicira, da se njegov pogled ne ujema s splošno sprejetim, da se je znanstvena revolucija začela z empiričnimi odkritji Galileja in Newtona. Sicer pa njegov "a shift in perspective, a change in theoretical outlook toward the world" hkrati z "he argued that these experiments were based on complicated premises, and that they tended to prove the outlook behind these premises, rather than any real truth" jasno nakazuje, da je bilo njegovo razumevanje moderne znanosti in znanstvene metode zgrešeno.
Da bi sploh prišlo do teh empiristično podprtih raziskav, so se odvijale razprave, ki so odprle nov horizont razmišljanja. Če naj za primer omenim samo enega: Nikolaj Kuzanski http://sl.wikipedia.org/wiki/Nikolaj_Kuzanski
In ta empirizem je Koyre zavračal oz. je dvomil v to, da so lahko začetniki moderne znanosti dokazovali "naravne resnice" preko eksperimentov.
To, da je nekaj splošno sprejeto, še ne ne kaže, na to, ali je temu dejansko tako ali ne.

Do Einsteina sta bila npr. absolutni čas in eter splošno sprejeta.
Neprimerljivo: Zgodovina ni naravoslovna znanost. Sicer pa se zaradi Koyrea pogledi na začetke moderne znanosti v osnovi niso spremenili.

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Čas ne obstaja

Odgovor Napisal/-a problemi »

shrink napisal/-a:In ta empirizem je Koyre zavračal oz. je dvomil v to, da so lahko začetniki moderne znanosti dokazovali "naravne resnice" preko eksperimentov.
Kot si opazil, se v nadaljnje citate nisem spuščal. Nikjer ne trdim, da je njegov pogled neka "absolutna resnica", vendar se mi je tisti citat, katerega sem sam omenil, zdel smiselen in se ga da verjetno tudi podkrepiti. Če so zgodovinarji znanosti "splošno sprejeli", da se je znanstvena revolucija začela z empiričnimi odkritji Galileja in Newtona, kot si sam napisal, to še ne pomeni, da je od nekoga mnenje, ki ne sovpada v ta splošno sprejeti okvir obskurno.

Preberi si, dobro vem da ne boš, A. Badiou, 20. stoletje, pa ti bo iz njegovega vprašanja: "Kdaj se je sploh začelo 20. stoletje?", morda bolj jasno, kakšen je (lahko) bil Koyré-jev pogled na obravnavano temo. Seveda se bo marsikomu zdelo to vprašanje neumno, saj je splošno sprejeto, da se je to začelo 1.1.1900, vendar če bi nekdo napisal, da se je to začelo s I. Svetovno vojno in pri tem podal razlago, kaj si sploh misli pod pojmom "20. stoletje", bi nam bila ta razlaga lahko zelo sprejemljiva (ne pravim, da to trdi Badiou, podajam primer)

Problem, je ko stvar, katera nima enosmiselnih resnic (zgodovina začetka nekega obdobja), obravnavaš z metodo, ki ne more drugače, kot da razmišlja strogo v okviru te enosmiselnosti (njene) resnice, torej razmišlja strogo v okviru objektivistične metode moderne znanosti.
shrink napisal/-a:Neprimerljivo: Zgodovina ni naravoslovna znanost. Sicer pa se zaradi Koyrea pogledi na znanstveno revolucijo niso spremenili.
Pa kdo trdi, da je? Govoril sem o "splošno sprejetem", kar si tudi sam omenjal v zvezi z zgodovino znanosti in sem ti podal primer, da so bila tudi znanstvena dognanja "splošno sprejeta" do trenutka, ko se ni nekdo pojavil in to splošno "sprejeto stališče" ovrgel. Kot primer, poudarjam kot primer, kaj mislim si poglejmo obravnavanje delcev: "V teoriji strun osnovne delce opisuje kot tanke valujoče supersimetrične strune v prostoru in ne kot dobro določene sfere (krogle). (vir: Wikipedia). Torej prej "splošno sprejet" opis delca, se je s to teorijo spremenil. Seveda ne trdim, da pa je ta novi postal "splošno sprejet" (ali pa, nisem preverjal), s tem primerom hočem samo pudariti problem, ki ga nosi s seboj termin "splošno sprejt".

Odgovori