
Torej malo sem hotel načeti temo o ti. šarlatanih, ljudeh ki prodajajo neko resnico, ki je ponavadi v navzkriž z "uradno znanostjo". Kdaj mu gre verjeti?
Jzt načeloma ne obsojam nobenga in se rade volje potopim v njihovo razmišljanje. Vendar slej ko prej opazim da začnejo uporabljat izraze, ki jih nimajo nikjer definiranih in tega tudi nikoli ne storijo. Izrazi kot so Bog, Energija, karkoli na perpetuum, višje, neki presežniki, itd. Ko opazim te izraze mi začne klenkati da nekaj ne bo vredu. Potem je ponavadi tu značilnost, da če se z njimi ne strinjaš (sej ponavadi niti ne vem s čim naj bi se strinjal), te takoj začnejo ozmerjat, češ da si nespremenljivo zaverovan v uradno znanost in da itak nikoli ne boš videl luči. Češ kot izgubljenemu primeru, mi je škoda razlagati nit te revolucije.
Po mnenju mnogih ko vidiš omembe kakšnih perpetuuov in končnih pi-jev in podobnih reči, torej kršenje zakonov termodinamike (kar je pogosto) in kršenje matematičnih pravil, je to že močan znak nekih Resnic. Takrat si rečem, dobro ajde, da vidimo kaj ma tip za ene argumente. In potem se zalomi: argumenti so ponavadi neobstoječi ali pa krožni (navezujejo se en na druzga), mogoče le kakšen "sumljiv" vir in tukaj se konča.
In seveda nikakor jih ne moremo spraviti do protislovja, saj vam vedno ponujajo nove in nove trditve, podobno sumljive kakovosti. Tako se ustvari kača novih tem, ki pri repu ponavadi nimajo nič več skupnega kot tiste pri glavi. Tukaj je ključ osredotočiti se na določeno točko in tam vztrajati. Čim jim začneš odgovarjati na nova vprašanja si končal. Stvar bo eksponentno rastla in kmalu sploh ne boš več vedu kaj si na začetku misli.

To nekako so moje izkušnje z takimi ljudmi na forumih in v življenju (kjer pa sploh ne moreš več slediti po približno minuti ali dveh). Nočem reči da so ti ljudje neumni ali karkoli. Hočem le reči da so trmasti in ne znajo debatirat

Zanima me kakšne poglede imate vi na njih
