Kvarkadabra forum

Mogoče se bo komu zdelo butasto, zato prosim da tisti ne odgovarjate. Glede na to da pa so to "Dosjeji X" mislim da je dovoljeno vsako razmišljanje, pa naj bo še tako "nenormalno".

Velikokrat se sprašujem, ali res sploh obstaja vesolje in s tem vse, kar je z njim povezano - snov, čas, posledice dejanj, . . .
Namreč menim, da se fse vrti zgolj okoli mene oz. mojih misli. Moje misli igrajo "to igro". Moja roka ne obstaja. Če se udarim me ne boli roka, ampak le moje misli so tisti trenutek glih pri bolečini. Vse je vnaprej predvideno, na vsako vprašanje ki ga moja misel postavi sami sebi ima vnaprej določen odgovor, pa tudi če je to "nevem". Če "prijatelja", ki v tej igri ne obstaja (ampak vprašam sam sebe vbistvu) vprašam, koliko je ura in "on ne ve", je bilo vse to vnaprej načrtovano. Tako tudi naključje ne obstaja.
Ali je vsak posameznik oz. vsaka posameznikova duša oz. njegove misli po njegovem središče vsega?

Sicer ti na to odgovorim težko. Ti pa nekaj svetujem, za vsak slučaj se obnašaj kot da se motiš, da ne bo kakšnih neprijetnih posledic.

na kratko - mislim torej sem

Razmislek, ki ga omenjas je centralna ideja velike vecine filozofov, in kot je v navadi za filozofska vprasanja ni enotnega odgovora marvec je vsak odgovor pravilen, vkolikor je pravilno argumentiran. Svetujem branje klasikov, z vseh pogledov - Descartes, Nietzche, mogoce tudi Sartre, Kafka

urosz napisal/-a:Moja roka ne obstaja. Če se udarim me ne boli roka, ampak le moje misli so tisti trenutek glih pri bolečini.

Pri bolečini? Od kod neki ta izvira? In od kod neki prideš na misel, da imaš roko, ki je v resnici ni?

Vse je vnaprej predvideno, na vsako vprašanje ki ga moja misel postavi sami sebi ima vnaprej določen odgovor, pa tudi če je to "nevem".

"Ne vem" je odgovor na vprašanje "ali veš", ne pa na vprašanje "koliko je ura".

Če "prijatelja", ki v tej igri ne obstaja (ampak vprašam sam sebe vbistvu) vprašam, koliko je ura in "on ne ve", je bilo vse to vnaprej načrtovano.

Ta sklep ne drži.

urosz napisal/-a:Velikokrat se sprašujem, ali res sploh obstaja vesolje in s tem vse, kar je z njim povezano - snov, čas, posledice dejanj, . . .
Namreč menim, da se fse vrti zgolj okoli mene oz. mojih misli. Moje misli igrajo "to igro". Moja roka ne obstaja. Če se udarim me ne boli roka, ampak le moje misli so tisti trenutek glih pri bolečini.

Pravzaprav ni pomembno, ali vesolje obstaja. Pomembno je, da te ne boli roka.

urosz
Ok pogojno imaš prav,vendar samo pogojno.
Pri operaciji te res ne boli roka.
Pri hipnozi tudi ne.
Po amputaciji te pa, čeprav je ni.
In takih primerov je še kar nekaj. To so posebna stanja telesa, ki nimajo lokacijskega stanja.
Brez teh posegov v telo ti priporočam nasvet Listerja, ker prej ali slej boš ugotovil kaj je in kaj ni.

Lp.

Lister.. ne morem jaz odločat, kako se bom obnašal. Vnaprej je določeno.
Vsak korak je vnaprej določen... Vnaprej je določeno, kaj bo tvoja misel ju3 premišljevala, vendar ti tega še ne veš do jutri.

Roman napisal/-a:

urosz napisal/-a:Moja roka ne obstaja. Če se udarim me ne boli roka, ampak le moje misli so tisti trenutek glih pri bolečini.

Pri bolečini? Od kod neki ta izvira? In od kod neki prideš na misel, da imaš roko, ki je v resnici ni?

Vse je vnaprej predvideno, na vsako vprašanje ki ga moja misel postavi sami sebi ima vnaprej določen odgovor, pa tudi če je to "nevem".

"Ne vem" je odgovor na vprašanje "ali veš", ne pa na vprašanje "koliko je ura".

Če "prijatelja", ki v tej igri ne obstaja (ampak vprašam sam sebe vbistvu) vprašam, koliko je ura in "on ne ve", je bilo vse to vnaprej načrtovano.

Ta sklep ne drži.

1. ok, ne "pri bolečini". Misli mi pravijo: roka te boli
in če se vprašaš kaka roka te boli, če pa je nimaš. misel mi je rekla že prej.. imaš roko

2. vseeno, kakšen je odgovor ali kakšno je bilo vprašanje. bistvo je, da je bilo že vnaprej določeno

3. na katero koli vprašanje sledi nek odgovor, ki je vnaprej določen. za primer se vprašaj karkoli in odgovori. npr. jaz se bom zdaj vprašal.. Kaj je kvarkadabra? odgovorim: kvarkadabra je spletni portal. Vse to je bilo že vnaprej določeno, kaj se bom vprašal in kako bom odgovoril, le da jaz do TEGA trenutka tega še nisem vedel. Tudi to, da boš ti prebral ta post, ali ga ne boš, ni naključje, ampak je bilo že prej določeno da bo tako.

Kaj vam vse pride na misel.

Vbistvu me nikoli ne boli roka, nikoli nisem žejen, nikoli nisem zmatran. Moja misel mi pravi pač.. zdaj si zmatran in bolijo te noge.

urosz je napisal:
na katero koli vprašanje sledi nek odgovor, ki je vnaprej določen. za primer se vprašaj karkoli in odgovori. npr. jaz se bom zdaj vprašal.. Kaj je kvarkadabra? odgovorim: kvarkadabra je spletni portal. Vse to je bilo že vnaprej določeno, kaj se bom vprašal in kako bom odgovoril, le da jaz do TEGA trenutka tega še nisem vedel. Tudi to, da boš ti prebral ta post, ali ga ne boš, ni naključje, ampak je bilo že prej določeno da bo tako.

Determinirano vesolje- svobodna volja dons sploh ni

Po razmišljanju pa se mi še pojavi eno vprašanje, ki me kar v smeh spravi

Vse je v naprej določeno. Ampak zakaj je določeno tako in ne drugače? Je mar to naključje, ali je bilo določeno da bo tako določeno? itd v neskončnost. :S

Naključje ne obstaja, obstaja pa možnost, da daš graditi hišo na ključ, katero pa potem odplačuješ v neskončnost. No kar dolgo časa, ker tudi neskončnost ne obstaja

urosz napisal/-a:1. ok, ne "pri bolečini". Misli mi pravijo: roka te boli
in če se vprašaš kaka roka te boli, če pa je nimaš. misel mi je rekla že prej.. imaš roko

In kako je misel prišla do te ugotovitve?

2. vseeno, kakšen je odgovor ali kakšno je bilo vprašanje. bistvo je, da je bilo že vnaprej določeno

To, da je bilo vnaprej določeno, nima nobenega smisla, če ne veš, kaj je bilo določeno. Poleg tega nekateri iz domnevne splošne determiniranosti sklepajo, da obstaja nekdo, ki je vse določil.

Vse to je bilo že vnaprej določeno, kaj se bom vprašal in kako bom odgovoril, le da jaz do TEGA trenutka tega še nisem vedel.

Prav. Zdaj moraš samo še pojasniti, kako se kvantni pojavi umeščajo v to determiniranost.

Uroš kar dobro razmišljaš. Pravzaprav ne da razmišljaš, ti zaznavaš da si v igri. Čestitam. Nikogar drugega ni kot tebe. Jaz pa rečem, da nikogar drugega ni kot jaz. In tako dalje od bitja do bitja.