Big Bang se ni nikoli zgodil

Kaj bi bilo, če bi lahko ... ?
Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Odgovor Napisal/-a GJ »

Anonymous = Roman napisal/-a:
GJ napisal/-a:Drugače pa je masa oblika energije.
S čim že to utemeljuješ? Einsteinova enačba tega ne dokazuje. Sicer pa poglejva to še malo drugače: Gravitacija je lastnost mase, torej energija, ki jo iz nje izpeljujemo (potencialna, kinetična) posledica mase. Elektromagnetizem je posledica naboja, ta pa je lastnost mase. Jedrska energija je posledica mase v jedru atoma. Prav vsaka energija, ki ti pride na misel, ima svoj vzrok v masi.
Do tukaj vse lepo in prav, toda...
Roman napisal/-a: In če se odrečeš še prapoku, si izgubil zadnji razlog za tvojo trditev.
Zakaj le?
Če verjameš v teorijo, da je tudi energija in z njo posledično tudi masa ena izmed pod dimenzij našega realnega prostora, nikakor ne! :idea:
Roman napisal/-a:
Primer: Ko pogledaš na uro vidiš neko številčno vrednost, ki pa zate in zaradi tvoje vgrajene matematike pomeni čas.
Čas ni matematičen pojem. Res je sicer, da mi številke na uri nekaj pomenijo (točko na časovni daljici tega dneva), ampak to je abstrakten model v moji glavi, ki realno obstaja zgolj v obliki nevronskih povezav.
Tako je, nevronske povezave so jo zgolj sposobne prepoznati.
Lahko pa verjameš v teorijo, da je tudi matematika, seveda v določeni obliki, ena izmed linearnih pod dimenzij našega realnega prostora! :idea:
Roman napisal/-a: Nekaj postov nazaj si se začudil:
da si vložil nekaj svojega življenja v stvari, ki realno ne obstajajo. Kot tudi to, da imaš pozitiven odnos do stvari, ki realno ne obstajajo.
Kar se tega tiče nisem nikakršna izjema. Ljudje to počnemo kar naprej.
Torej si OPTIMIST.
Roman napisal/-a:
Roman napisal/-a:Zdaj mi pa prosim razloži (še vedno tipkam počasi), zakaj za neskončno energijo ne bi moglo veljati, da je ni možno ustvariti ali uničiti?
ODGOVOR:
Ker je to edina meja med materialnim in nematerialnim svetom.
Ta odgovor ne pojasni ničesar.
Morda tebi res ne.
Kar pa še zmerom ne pomeni, da nimam prav!
Roman napisal/-a:
Samo pri matematiki? No in seveda tudi pri času
Hm, če velja (sicer precej drzna) domneva, da ima čas zrnato zgradbo, potem tudi pri času ni neskončnega med 0 in 1.
Če v tvojem primeru pomeni: precej drzno = nemogoče, se s teboj popolnoma strinjam. Drugače pa te bodo, če te citiram, tvoje lastne misli vrgle s prestola.
Roman napisal/-a:
Pa sem rekel, da ne je bilo zadnjič. No ja nič ti ne bo škodilo.
Ja, težko je razlagati tako, da te drugi razumejo. Sicer pa, saj te res nihče ne sili odgovarjati. :)
S tem se popolnoma strinjam se s teboj.
Jamranje je pri meni načeloma zgolj preventiva.
Roman napisal/-a:
Vsak prostor je določen s številom dimenzij.
Prav.
Ker so dimenzije ovrednotene z realnimi števili
No, z dimenzijami si pomagamo določati lego teles v prostoru.
Dimenzije določajo stanje teles v prostoru.
Kar se tiče mene lahko tudi na emocionalnem nivoju. Ha, ha ha. :lol:
Roman napisal/-a:
ima vsaka dimenzija svojo hierarhično vrednost.
O kateri hierarhiji govoriš?
Govorim o hierarhiji razvrščanja.
Roman napisal/-a:
Če ima prva dimenzija končno elementov (realnih števil) se ta prostor imenuje realni prostor, v nasprotnem pa linearni.
Če govoriva o tridimenzionalnem prostoru, so vse tri dimenzije popolnoma enakovredne med seboj, nobene hierarhije ni med njimi. Poleg tega ne vem, kaj misliš z elementi dimenzij (ki naj bi jih bilo končno mnogo, čeprav je realnih števil neskončno).
Matematika pozna več vrst neskončnosti, kar valja tudi za dimenzije prostora.

Dvo dimenzionali prostor ima osnovo enako 2.

Tri dimenzionalni prostor oziroma prostor v katerem velja Newtonova fizika ima osnovo enako 3, kar pomeni, da ga sestavljajo tri dimenzije. Vsaka od teh treh, recimo jim kar pod dimenzije, pa je zaradi svoje narave definirana kot linearna dimenzija.
Roman napisal/-a:
To prvo dimenzijo v matematiki imenujemo osnova.
Saj je možno, da sem v šoli kaj prešprical, ampak da bi kaki dimenziji rekli osnova, se pa res ne spominjam.
khmmm n.c. Ime osnova izhaja iz številčnih sistemov, kot so dvojiški, trojiški ali pa nam ljudem najbolj pisan na prste desetiški. To pa je matematično področje aritmetike oziroma logaritmov.
Roman napisal/-a:
Matematika se ne podreja ničemur, je Absolutna.
No, to pa mi daje slutiti, da nisi matematik.
Bi moral biti?

...

Torej, če predpostaviva, da počasi prihaja tvoj trenutek...

POVZETEK:

REALNI PROSTOR SESTAVLJAJO DIMENZIJE...

1)Prva dimenzija je dimenzija oblik, oziroma v našem primeru je to matematična dimenzija. Ta dimenzija je zaradi svoje narave definirana kot linearna dimenzija.

2)Druga dimenzija se imenuje medij, oziroma v našem primeru je to energija. Ta dimenzija je zaradi svoje narave definirana kot realna dimenzija in ima za svojo osnovo vrednost 2, torej je sestavljena iz dveh dimenzij...

3)Tretja dimenzija je dimenzija časa. Ta dimenzija je zaradi svoje narave definirana kot linearna dimenzija.

...
Roman napisal/-a:

Koda: Izberi vse

Ja, na koncu koncev se vedno izkaže, da ljudje, ki se ne strinjajo z nami, nimajo osnovnih sposobnosti kakršnegakoli mišljenja, kaj šele logičnega.

Govoriš iz izkušenj?
Ni očitno?


Sedaj si pa pesimist.
Kar pa je iz določenih, povsem logičnih razlogov boljše, kot biti optimist.:roll:

...

ZAKLJUČEK:
Moj trenutni namen je bil zgolj navesti osnovne matematične razlike med definicijo Newtonovega fizikalnega prostora in današnjega realnega prostora, ker smatram, da je to osnova za nadaljnje razumevanje realnega prostora kot tudi celotnega vesolja :!:

...

Roman
Prispevkov: 6463
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Odgovor Napisal/-a Roman »

GJ napisal/-a:
Roman napisal/-a: In če se odrečeš še prapoku, si izgubil zadnji razlog za tvojo trditev.
Zakaj le?
Ker naj bi v prapoku ne bilo nobene mase, ampak čista energija, iz katere je nastala masa šele kasneje, ko se je vse skupaj malce ohladilo.
Torej si OPTIMIST.
Do neke mere. Zavedam se, da je pesimist optimist, ki je začel razmišljati.
Morda tebi res ne. Kar pa še zmerom ne pomeni, da nimam prav!
Pa tudi ne, da imaš. Ampak to je tvoj problem, jaz se ne pogovarjam z namenom, da bi uveljavil svoj prav.
Če v tvojem primeru pomeni: precej drzno = nemogoče, se s teboj popolnoma strinjam.
Ne, enačaj tu ni na mestu. In zakaj se ti zdi zrnatost časa nemogoća?
Drugače pa te bodo, če te citiram, tvoje lastne misli vrgle s prestola.
Ne morejo me, nimam prestola.
Matematika pozna več vrst neskončnosti, kar velja tudi za dimenzije prostora...
Veš, tukaj pa imava en problem. Ker neprestano omenjaš matematiko, sem sklepal, da uporabljaš matematične pojme tako, kakor so v matematiki definirani. Potem pa te berem naprej in se čudim. Ni matematika, čeprav uporabljaš matematične pojme, najbrž ni niti fizika, morda filozofija, ali pa celo poezija, čeprav ne uporabljaš rim.

V matematiki govorimo o vektorskih prostorih različnih dimenzij. Ker je v teh prostorih definirana linearna preslikava, imeujemo te prostore tudi linearni prostori. Njihova dimenzija pa se ujema s številom baznih vektorjev, s katerimi lahko pridemo do vsake točke (vektorja) v prostoru. Govorimo seveda o dolžinskih količinah. Tudi ko je Einstein uvedel četrto dimenzijo, ta ni bila čas, ampak dolžina, ki jo je dobil tako, da je čas pomnožil s svetlobno hitrostjo. Število dimenzij - po tvoje osnova (hm, kasneje berem, da naj bi bila to samo prva dimenzija) - pa nima ničesar skupnega s številskimi osnovami.
Bi moral biti?
Ne, sploh ni nujno. A če se že pogovarjava o matematiki, bi bilo zaželeno, da upoštevaš njene definicije.
Torej, če predpostaviva, da počasi prihaja tvoj trenutek...
To!
REALNI PROSTOR SESTAVLJAJO DIMENZIJE.
Realni prostor sestavljajo točke (pravzaprav niti to ni res, ampak tako si bova lažje kaj predstavljala).
1)Prva dimenzija je dimenzija oblik...
Ta tvoj povzetek je spet bolj pesniški kakor karkoli drugega. Zgoraj praviš, da ima prostor tri linearne dimenzije, tukaj pa sta linearni samo prva in tretja. Daj, odloči se. Saj res, kaj tebi pomeni linearnost?
Kar pa je iz določenih, povsem logičnih razlogov boljše, kot biti optimist.
Ni boljše, je pa vsekakor pravilneje.
Moj trenutni namen je bil zgolj navesti osnovne matematične razlike med definicijo Newtonovega fizikalnega prostora in današnjega realnega prostora, ker smatram, da je to osnova za nadaljnje razumevanje realnega prostora kot tudi celotnega vesolja.
A tako. Potem bi bilo najbolje začeti na začetku, pri definicijah. Potem se moraš odločiti tudi, ali boš matematične definicije resno jemal. Poleg tega je tudi Newton raziskoval realen prostor, ki je bil takrat enako realen, kot je danes.

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

TRENUTEK

Odgovor Napisal/-a GJ »

Roman napisal/-a:Ker naj bi v prapoku ne bilo nobene mase, ampak čista energija, iz katere je nastala masa šele kasneje, ko se je vse skupaj malce ohladilo.
Tudi ti uporabljaš precej čudne fizikalne izraze, ko omenjaš pojem čista energija.
Kaj je to čista energija?
Obstaja stanje čiste energije?
Ali pa zgolj morda obstaja dimenzija, ki predstavlja po tvojem načinu opisovanja čisto energijo?
Roman napisal/-a:
Morda tebi res ne. Kar pa še zmerom ne pomeni, da nimam prav!
Pa tudi ne, da imaš. Ampak to je tvoj problem, jaz se ne pogovarjam z namenom, da bi uveljavil svoj prav.
Zaenkrat nimam nikakršnih potreb po uveljavljanju svojega prav.
Vse skupaj izhaja iz točno določene potrebe po razmišljanju.
Roman napisal/-a: In zakaj se ti zdi zrnatost časa nemogoča?
Ker bi potem morali govoriti o osnovnem gradniku časa. Ki žal ne obstaja. Tako kot ne obstaja končno vmesnih stanj (ulomkov) med dvema številoma.

Roman napisal/-a:
Drugače pa te bodo, če te citiram, tvoje lastne misli vrgle s prestola.
Ne morejo me, nimam prestola.
Res je, ker si prestol teh misli ti sam. (Sem te zgolj citiral.)
Roman napisal/-a:Veš, tukaj pa imava en problem. Ker neprestano omenjaš matematiko, sem sklepal, da uporabljaš matematične pojme tako, kakor so v matematiki definirani. Potem pa te berem naprej in se čudim. Ni matematika, čeprav uporabljaš matematične pojme, najbrž ni niti fizika, morda filozofija, ali pa celo poezija, čeprav ne uporabljaš rim.
Ja, res je precej težko govoriti o stvareh ljudem, ki jih lahko nakažeš bolj ali manj zgolj asociacijsko z obstoječimi modeli.

...

Seveda bi lahko v našem primeru uporabili Lorentzovo transformacijo, vendar pa dvomim, da bi stvar tako razumeli kaj hitreje. Predvsem pa bi ti močno protestiral, ko bi jaz izpeljal iz nje tisto, o čemer govorim. Torej sem se na nek način iz božje previdnosti izognil, omenjanju v grobu obračanja pokojnih znanstvenikov, kar bi bil tvoj logični zaključek.

Drugače, pa saj se trudim. 8)

TOREJ:
Tebi navidez sporna asociacija v zvezi s številčnimi osnovami velja, če podrobno preučimo spodnji primer.

Če govorimo o dvojiškem oziroma binarnem številčnem sistemu lahko povzamemo:
1)Ima osnovo enako 2
2)Pozna dva elementa, 0 in 1.

Če pa mu sedaj dodamo lastnost prostora lahko rečemo:

1)Vmesnih stanj med elementoma osnove nič in ena, je neskončno mnogo in predstavljajo svoj 1 / linearni prostor (<1).
2) Obstaja neskončno mnogo realnih števil sestavljenih iz teh dveh elementov in predstavljajo svoj ( linearni prostor) -1 .
3)Prvi in drugi prostor imata skupne lastnost oziroma preslikavo, ki jo predstavlja matematično funkcija 1/n, pri čemer je n poljuben element enega izmed prostorov.
4)Točka, ki ju združuje, v našem primeru imenujemo sedanjost . Vrednost te točke je zmerom enaka vrednosti 1. Vse, kar se nahaja za vrednostjo 1 (>1) imenujemo prihodnost.

Prostor o katerem govorimo ne pozna konvencionalnega pomena dolžine! Dolžina je zgolj ime za eno izmed osi vektorskega prostora, kar pa nas pri našem razmišljanju zgolj zavede. Dolžina predstavlja svoj eno diemenzionalni linearni prostor med točkama 0 in 1 in nič več kot tudi nič manj.

...
Torej kaj ima vse to silno nakladanje opraviti z našim razglabljanjem o vesolju?
...

Če predpostavimo, da velja za trenutek velikega poka vrednost 0, za sedanjost pa vrednost 1 ugotovimo, da za prostor med 0 in 1 velja linearna preslikava. Nikakor pa to ne more več drži za naslednji časovni trenutek, saj je naslednja vrednost večja od vrednosti 1.
Vesolje bi sicer lahko postavili v linearni vektorski prostor ob predpostavki, da poznamo trenutek konca velikega poka oziroma konec vesolja. Vendar pa se kljub temu nebi rešili problema relativnosti časa samega. Naj opomnim na dejstvo, da tudi če bi vedeli za trenutek konca nebi nikoli izvedeli ali je bil določen pravilno, saj smo mi del taistega vesolja in z njim posledično tudi del razmišljanja o njem samem.

Ko govorimo o preslikavi prostor - čas pri nastanku vesolja ne smemo govoriti o linearni preslikavi temveč preslikavi funkcije 1/n.

Iz zgornjih trditev lahko sklepamo:
Osnovni časovni gradnik časa je torej lahko edino linearna razdalja med dvema dogodka, ki pa je po zgornji definiciji zmerom enaka 1. Ker pa tudi sami živimo v tem našem realnem prostoru bo vedno veljala preslikava čas-prostor po funkciji 1/n in ne more biti linearna kot bi si to želeli.
Realno o času 0 torej nastanku vesolja, ni smiselno govoriti saj v matematiki obstaja aksiom, ki govori o prepovedanem deljenju z 0. Iz enakega razloga ni smiselno govoriti o času pred 0 saj ta zaradi omenjene narave preslikave prostor-čas, realno ne more obstajati.


ZAKLJUČKI:
Za realni prostor ne velja linearna preslikava prostor-čas, temveč preslikava 1/n.
Če primerjamo interval med drugo in tretjo sekundo po velikem poku ne moremo govoriti, da ta časovno odgovarja intervalu časa ene sekunde na naši uri.
V knjigi, ki govori o prvih treh minutah našega vesolja, je to osnovni problem, saj bralec lahko zmotno enači interval prvih treh minut časa s trajanjem časa treh minut našega življenja. Interval prvih treh minut je namreč enak absolutni vrednosti 1, saj prihodnosti takrat še ni bilo.
Torej, če bi bilo realno mogoče potovati po času nazaj (lahko to poizkusite zgolj miselno) nebi nikoli dosegli trenutka velikega poka. Saj se nam sam začetek vesolja na svoji osi izmika ali matematično povedano limitira proti vrednosti 0.
Opisani primer je tesno povezan s problemom razumevanja dejstva, da poljubno velika masa ne more nikoli doseči oziroma preseči hitrosti c. Če energija sama po sebi nebi bila dimenzija (ki določa realni prostor) bi to vrednost lahko presegli. Red velikosti energije našega vesolja je po definiciji vedno enak 1.Tako pa vsem, ki v to še vedno po tihem upajo in verjamejo, lahko le povemo, da je to zgolj bistroumni nesmisel, oziroma vraževerje, ki se nahaja zgolj v linearnem prostoru oblik (glej prejšnji post). Mi ljudje imamo sposobnost, da čutimo, dojemamo, bolje povedano poizkušamo dojemati to dimenzijo kaosa, toda zgolj to in nič več, njena preslikava v realnost pa ni vedno možna.

...
Roman napisal/-a:
Kar pa je iz določenih, povsem logičnih razlogov boljše, kot biti optimist.
Ni boljše, je pa vsekakor pravilneje.
PRIMER:
Pesimist in optimist komentirata njuno raziskavo iskanja funkcije, ki bi dala pri dani zaporedni vrednosti realnega števila n kot rezultat zaporedno praštevilo.
Pesimist pravi: Pri vsej stvari smo tako zašli, da bolj ne bi mogli.
Optimist pa odvrne: Saj ni tako hudo, saj je lahko še bolj zaidemo.

POVZETEK:
V danem primeru in trenutku lahko zaključimo zgolj dejstvo, da je boljše biti pesimist. Vsekakor tudi v primeru, če bi nekoč obveljalo, da je imel optimist prav. Do danes (do tega trenutka) namreč takšne funkcije še ne poznamo. Znamo zgolj dokazati, če je neko realno število poljubne velikosti praštevilo.
ZAKLJUČEK:
Če raziskavo iskanja matematične funkcije zamenjamo s poljubno drugo raziskavo, vzemimo v našem primeru kar razpravo o velikem poku, bomo dobili popolnoma enake rezultate. :twisted:

...

Roman
Prispevkov: 6463
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: TRENUTEK

Odgovor Napisal/-a Roman »

GJ napisal/-a:Kaj je to čista energija?
Imaš prav, moral bi reči, da je obstajala samo energija.
Ker bi potem morali govoriti o osnovnem gradniku časa. Ki žal ne obstaja.
Tega pač ne veva.
Tako kot ne obstaja končno vmesnih stanj (ulomkov) med dvema številoma.
Ni primerljivo.
Ja, res je precej težko govoriti o stvareh ljudem, ki jih lahko nakažeš bolj ali manj zgolj asociacijsko z obstoječimi modeli.
Na drugačen način niti ne moreš razložiti svojih pogledov, še več, omejen si z jezikom, da o svojih idejah in mislih niti ne govorim. Je pa to tudi krasen izgovor raznoraznim modrecem, zakaj jih drugi ne morejo razumeti.
Seveda bi lahko v našem primeru uporabili Lorentzovo transformacijo
Res? Kako?
vendar pa dvomim, da bi stvar tako razumeli kaj hitreje.
Poskusi.
Torej sem se na nek način iz božje previdnosti izognil, omenjanju v grobu obračanja pokojnih znanstvenikov, kar bi bil tvoj logični zaključek.
Zgolj v primeru, če jih napačno citiraš. Si lastiš božjo previdnost?
Drugače, pa saj se trudim.
Lepo.
Če pa mu sedaj dodamo lastnost prostora
Kaj je lastnost prostora?
1)Vmesnih stanj med elementoma osnove nič in ena, je neskončno mnogo in predstavljajo svoj 1 / linearni prostor (<1).
Kaj so to vmesna stanja?
2) Obstaja neskončno mnogo realnih števil sestavljenih iz teh dveh elementov in predstavljajo svoj ( linearni prostor) -1 .
Če govoriva o (matematičnih) realnih številih, je teh med 0 in 1 res neskončno veliko (oblika zapisa ne igra vloge, za trojiško osnovo velja enako). A kaj tu misliš s pojmom linearni prostor? V matematičnem smislu interval [0,1] ni linearni prostor.
3)Prvi in drugi prostor imata skupne lastnost oziroma preslikavo, ki jo predstavlja matematično funkcija 1/n, pri čemer je n poljuben element enega izmed prostorov.
Ah, zdajle pa mislim, da mi je jasno, kaj morda želiš povedati: funkcija 1/n naj bi povezovala nekatere ulomke iz intervala [0,1] in celotni interval [0,1]. No, v tem primeru gre pač za preslikavo množice naravnih števil v ta interval, ki seveda ni linearna. Še vedno pa mi ni jasno, kaj želiš s tem povedati.
4)Točka, ki ju združuje, v našem primeru imenujemo sedanjost.
Hočeš reči, da imajo "stanja" iz točke 1 in realna števila iz točke 2 samo en skupen element? Kaj pa je z vsemi drugimi elementi? No, prav, definiral si sedanjost in prihodnost.
Prostor o katerem govorimo ne pozna konvencionalnega pomena dolžine!
Seveda ne, če govoriš o času.
Torej kaj ima vse to silno nakladanje opraviti z našim razglabljanjem o vesolju?
Z jezika si mi pobral.
Če predpostavimo, da velja za trenutek velikega poka vrednost 0, za sedanjost pa vrednost 1
No, tole je bilo jasno povedano. Prav.
ugotovimo, da za prostor med 0 in 1 velja linearna preslikava.
O tej preslikavi še nisi ničesar povedal. Kakšna je in kako je definirana?
Nikakor pa to ne more več drži za naslednji časovni trenutek, saj je naslednja vrednost večja od vrednosti 1.
Zato potem tudi ne morem vedeti, kaj ta trditev pomeni, podobno pa velja tudi za naslednje.
Ko govorimo o preslikavi prostor - čas
Res nisem vedel, da govoriva o tej preslikavi. Ponovim vprašanje: kakšna je in kako je definirana?

ne smemo govoriti o linearni preslikavi temveč preslikavi funkcije 1/n.
Je to ta preslikava? Ne morem verjeti! Dobro, 1 je sedanjost, kaj pa je n? In kako prostor (kateri prostor) s tem preslikaš v čas (če ni morda obratno)?

Iz zgornjih trditev lahko sklepamo
Zaenkrat čisto nič.

Osnovni časovni gradnik časa je torej lahko edino linearna razdalja med dvema dogodkoma, ki pa je po zgornji definiciji zmerom enaka 1.
Če je 1 sedanjost, 0 pa začetek časa, potem časovna razdalja med dogodkom, ko si kliknil "pošlji", in dogodkom, ko sem tvoje pismo odprl, 10 na minus nekaj kar precej velikega, nikakor pa ne 1. Razen, če te stvari za preteklost ne veljajo. No, o preteklosti nisi rekel še nobene besede.

Ker pa tudi sami živimo v tem našem realnem prostoru bo vedno veljala preslikava čas-prostor po funkciji 1/n in ne more biti linearna kot bi si to želeli.
Dokler ne vem, kaj naj bi to pomenilo, ne morem o tem gojiti nikakršnih želja, razen morda te, da bi vendar dojel, kaj govoriš.

Realno o času 0 torej nastanku vesolja, ni smiselno govoriti saj v matematiki obstaja aksiom, ki govori o prepovedanem deljenju z 0.
Na to bom lahko odgovoril, ko mi boš o preslikavi 1/n povedal kaj več.

ZAKLJUČKI:
Ustavi konje. Najprej odgovori na vprašanja.
Pesimist in optimist...
Optimist trdi, da živimo v najboljšem možnem svetu, pesimist pa se boji, da je to res.

Matjaž

Odgovor Napisal/-a Matjaž »

Roman, si lahko predstavljaš svet, v katerem ni prostora in časa?

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

OSNOVE STVARSTVA OZIROMA POEZIJA

Odgovor Napisal/-a GJ »

OSNOVE STVARSTVA OZIROMA POEZIJA


Najprej poizkusimo preprosto pokazati gibalno količino našega vesolja oziroma njegovega prostora:

Splošna enačba za gibalno količino velja:
Gibalna Količina=Masa * Hitrost

Hitrost širjenja prostora vesolja je c. Hitrost c velja za svetlobo kot tudi gravitacijo.

Gibalna Količina Prostora Vesolja = Masa Vesolja * c

Seveda se ujemajo tudi enote.

Če predpostavimo, da je masa vesolja enaka 1 dobimo vrednost gibalne količine, ki je enaka vrednosti c.

...

Z obstoječimi modelom statičnega linearnega vektorskega prostora ne moremo več popisovati takšnega prostora saj smo ugotovili, da je velikost prostora odvisna od časa in hitrosti širjena.

Zato moramo definirati nov prostor, ki ga bomo poimenovali Dinamični prostor.

Vpeljava pojma dinamični prostor in njegova definicija:

Dinamični prostor je tisti prostor, ki se po času spreminja. Absolutna velikost oziroma starost takšnega prostora ni določljiva, oziroma ni smiselna saj je njegov čas sam sebi osnova.
Za dinamični prostor velja, da ima absolutno vrednost, v sedanjem trenutku enako vrednosti 1. Vse vrednosti med 0 in 1 predstavljajo prostor preteklosti. Vrednosti večje od ena pa predstavljajo prostor prihodnosti.
Za preslikavo med njima velja funkcija f(x)=1/x.

Definicija zapisa:
Za osnovo bomo poimenovali potenco člena x, ki nam predstavlja dimenzijo linearnega prostora minus 1. Vrednost ena se odšteje od osnove, ker je prva dimenzija že popisana s samo funkcijo f(x)=1/x.

Sedaj lahko rečemo, da dinamični prostor predstavlja enačba:


f(x)=1/(x^(osnova-1))

OPOMBA: znak ^ predstavlja potenco.

...

Izpeljava Lorentzove transformacije:


Vzemimo, da je naš dinamični prostor tri dimenzijski. Torej zanj velja funkcija:

f(x)=1/x^2, kar pa v resnici predstavlja Lorentzov prostor.

Vzemimo, da člen t predstavlja povečanje prostora.
x2 je velikost vesolja pred staranjem.
y2 je velikost vesolja po staranju.

Torej velja, če vrednost ena v imenovalcu pomeni sedanjo velikost, je nova velikost vesolja enaka:

1/x^2 = (1+t)/y^2

izpostavimo člen t in dobimo:

t= 1-y^2/x^2

Tako dobljeno enačbo sedaj ustavimo namesto člena n v dinamično enačbo tri dimenzijskega oziroma Lorentzovega prostora f(x)=1/x^2.
Upoštevamo dejstvo, da se koren in kvadrat izničita. In skeptikova (Romanova) bojazen se uresniči. Tako smo dobili enačbo za katero je Albert Einstein dejal, da je razodetje narave same oziroma Lorentzovo transformacijo.

t=1/(1-y^2/x^2) ^1/2

Ker je sama enačba eksperimentalno dokazana ne moremo dvomiti o njej.

S tem smo posredno dokazali, da dimenzija časa predstavlja dinamični prostor za katerega velja funkcija f(x)=1/x.

Enačba, ki preslika prostor-čas v linearni vektorski prostor pa je sledeča:

k=x1/ x

Pri čemer velja, da člen k predstavlja koeficient hitrosti časa. Člen x predstavlja realno starost vesolja in člen x1 pozicijo na osi.
Lahko zaključimo, da za vrednost blizu trenutne velikosti vesolja velja kar vrednost 1. Za točne vrednosti pa velja zgoraj omenjena enačba preslikave prostor-čas.

PRIMER:
Če vzamemo, da je trenutna velikost vesolja 14 miljard svetlobnih let .
in želimo izračunati faktor transformacije pri starosti vesolja 1Milion let
Dobimo k=1000000/14000000000, kar pomeni, da eno leto predstavlja približno 38 minut na osi linearnega vektorskega prostora.

Če torej zaupamo in verjamemo v zgornji model lahko zaključimo.

Da se nam sam začetek, oziroma začetna vrednost 0 vesolja izmika oziroma limitira v neskončnost.
Prav tako ne moremo govoriti o času pred vrednostjo 0, saj tega časa preprosto povedano ni. Ne moremo govoriti o absolutnem času 0 saj ta trenutek realno ne more obstajati. Saj bi bila preslikava enaka 1/0. Podobno ni smiselno govoriti niti o starosti samega vesolja saj ne poznamo njegove realne velikosti.

Kot vidimo je kakršno koli razglabljanje o starosti vesolja brezpredmetno. Lahko pa govorimo o preslikavi prostor-čas oziroma čas-prostor, ki velja zgolj za sedanji trenutek in nek trenutek v preteklosti oziroma prihodnosti.

S tem smo ovrgli vsak dvom glede zrnatosti časa.

S tem smo hkrati tudi ovrgli teorijo o nastanku velikega poka, kot nastanku vesolja.
Veliki pok je možen zgolj, kot rojstvo nekaterih osnovnih fizikalnih veličin, kot so temperatura, amper, mol in kandela.
Nikakor pa veliki pok ne more biti rojstvo časa, energije in prostora.

Iz tega posledično sledi, da energija predstavlja prostor oziroma svojo dimenzijo, oziroma dimenzijo, ki jo zaradi svoje lastnosti večkrat imenujem medij.

ZAKLJUČEK:
Kot sem že omenil lahko s tem modelom razložimo dvojno naravo svetlobe, glej nekaj postov nazaj.
Razložimo lahko tudi samo gravitacijo in kaj so masni delci.
Sama gibalna količina prostora oziroma energije določa smer časa, kot tudi potek časa.
Če razvijemo teorijo, da je prostor fraktalno stanje energije same, lahko iz takšnega modela sklepamo o naravi masnih delcev.
Vendar pa o tem raje kdaj drugič.

Celoten model dinamičnega prostora je v veliki meri skregan z obstoječimi razlagami in prepričanji zato ga lahko jemljemo, če citiram Romana kot,
POEZIJO.

...

Roman
Prispevkov: 6463
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Odgovor Napisal/-a Roman »

GJ napisal/-a:Hitrost širjenja prostora vesolja je c. Hitrost c velja za svetlobo kot tudi gravitacijo.

Vendar ne za maso. Ta se širi počasneje.
Gibalna Količina Prostora Vesolja = Masa Vesolja * c

Ne prostora, mase. Gibalna količina nima brez mase nobenega smisla. In če govoriš o celem vesolju, bi moral povedati, kako se giblje celo vesolje (ali vsaj njegovo težišče), ne pa, kako se širi (širjenje ni nič drugega kot oddaljevanje mase, svetlobe in gravitacije od težišča).
Če predpostavimo, da je masa vesolja enaka 1 dobimo vrednost gibalne količine, ki je enaka vrednosti c.
Hm, ampak tu pa enote ne ustrezajo več, izpustil si kilograme. Za maso vesolja ne moreš vzeti 1.
Z obstoječimi modelom statičnega linearnega vektorskega prostora ne moremo več popisovati
Tudi do sedaj ga nismo. Vsaj jaz tega nisem opazil.
Zato moramo definirati nov prostor, ki ga bomo poimenovali Dinamični prostor.
Sama ušesa so me.
Dinamični prostor je tisti prostor, ki se po času spreminja.
Ne vem sicer, kaj misliš s prostorom in kaj s spreminjanjem, ampak prav, berem naprej.
Absolutna velikost oziroma starost takšnega prostora ni določljiva, oziroma ni smiselna saj je njegov čas sam sebi osnova.
Kaj pa bi to bilo absolutna velikost ali starost? In kaj to, da je čas sam sebi osnova?
Za dinamični prostor velja, da ima absolutno vrednost, v sedanjem trenutku enako vrednosti 1.
Si hotel reči absolutna velikost? Pa saj to vendar po prejšnji trditvi ni določljivo. In vrednost 1 je spet brez enote. No, prav, bom razumel kot 1 vesolje (naj bo "vesolje" enota).
Vse vrednosti med 0 in 1 predstavljajo prostor preteklosti.
Aha, zmotil sem se. Torej 1 označuje sedanji trenutek, ne pa velikost vesolja. Seveda spet brez enote.
Za preslikavo med njima velja funkcija f(x)=1/x.
Misliš preslikava prihodnosti v preteklost? Torej preslikava časa? Se pravi intervala (1,oo)->(1,0), če mislimo, da je prihodnost oo, torej neomejena, neskončna? In zakaj naj bi ta preslikava veljala?
Za osnovo bomo poimenovali potenco člena x
Počakaj malo, najprej povej, kaj je x.
ki nam predstavlja dimenzijo linearnega prostora minus 1.
Kako nam pa to predstavlja? Ponavljam vprašanje, kaj je to linearni prostor? V čem se tvoj linearni prostor razlikuje od tistega, ki ga pozna matematika? In (samo ugibam) če ima linearni prostor dimenzijo 1 (no, ti omenjaš nekakšno osnovo), in 1 odšteješ od tega, dobiš vedno 0. Torej je zadeva pri prvi dimenziji po tej definiciji že vnaprej nesmiselna.
Sedaj lahko rečemo, da dinamični prostor predstavlja enačba: f(x)=1/(x^(osnova-1))
No, še vedno čakam, da poveš, kaj pomeni x in kaj f(x).
Izpeljava Lorentzove transformacije
Lorentzova transformacija preslika prostorsko časovne koordinate mirujočega sistema v koordinate gibajočega se sistema. Si prepričan, da velja za tvojo preslikavo enako?
Vzemimo, da člen t predstavlja povečanje prostora.
x2 je velikost vesolja pred staranjem.
y2 je velikost vesolja po staranju.
Pri x2 in y2 si očitno pozabil znak ^. In kaj pomeni velikost vesolja? Je to njegov premer, masa, energija, kombinacija teh? Zgoraj si temu rekel osnova, kar ni nič od tega.
Torej velja, če vrednost ena v imenovalcu pomeni sedanjo velikost
O, joj, sedanja velikost je vendar (tako praviš) enaka 1.
izpostavimo člen t in dobimo: t=1-y^2/x^2
Člena t sicer ne izpostavljamo, vseeno pa sem jaz dobil ravno nasproten rezultat (negativen).
S tem smo posredno dokazali, da dimenzija časa predstavlja dinamični prostor za katerega velja funkcija f(x)=1/x.
Ti morda veš o čem govoriš, jaz žal še vedno nimam te sreče. Tvoj rezultat ima sicer res nekaj skupnega z Lorentzom, a pot do njega je milo rečeno vprašljiva, kar je iz mojih dosedanjih pripomb tudi razvidno. Še vedno čakam na pojasnila, čeprav se mi počasi svetlika tvoj način sklepanja, za katerega pa še daleč ni gotovo, da je pravilen.
PRIMER
Ah, to. En primer je boljši kakor tisoč besed.
Če vzamemo, da je trenutna velikost vesolja 14 miljard svetlobnih let .
in želimo izračunati faktor transformacije pri starosti vesolja 1Milion let
Dobimo k=1000000/14000000000,
kar pomeni, da eno leto predstavlja približno 38 minut na osi linearnega vektorskega prostora.
Prehitro sem se veselil. Če je k približno 0.00007, kako je to lahko 38 minut? Če vzameš za 14 milijard let eno leto?
Da se nam sam začetek, oziroma začetna vrednost 0 vesolja izmika oziroma limitira v neskončnost.
Hm, tole pa je (nagačen) zajec iz klobuka.
Prav tako ne moremo govoriti o času pred vrednostjo 0, saj tega časa preprosto povedano ni.
S tem pa se strinjam. Ampak to ne sledi iz tvoje teorije.
Ne moremo govoriti o absolutnem času 0 saj ta trenutek realno ne more obstajati.
O absolutnem časi sploh ne govorimo - vsaj jaz ne.
Podobno ni smiselno govoriti niti o starosti samega vesolja saj ne poznamo njegove realne velikosti.
To pa je tako, kakor bi hotel reči, da ni smiselno govoriti o ceni kruha, dokler je ne poznaš. Pa še samemu sebi nasprotuješ, saj prisojaš starosti vesolja in njegovi velikosti vrednost 1.
Lahko pa govorimo o preslikavi prostor-čas oziroma čas-prostor, ki velja zgolj za sedanji trenutek in nek trenutek v preteklosti oziroma prihodnosti.
Aha, torej je f(x)=1/x preslikava prostora-časa vase? Zakaj tega prej ne poveš. Ali torej x pomeni koordinate x, y, z in t? Kako pa je v tem primeru definirano deljenje?
S tem smo ovrgli vsak dvom glede zrnatosti časa.
Hm, tole pa me spominja na dikcijo Ivana Mohoriča, ko reče: tako smo dokazali, da je Zemlja kazenska kolonija, ki jo vodi skrit računalnik.
Veliki pok je možen zgolj, kot rojstvo nekaterih osnovnih fizikalnih veličin, kot so temperatura, amper, mol in kandela. Nikakor pa veliki pok ne more biti rojstvo časa, energije in prostora.
No, tega nisi pokazal. Bojim pa se, da glede na vse povedano tudi presenečenja niso več možna.
Celoten model dinamičnega prostora je v veliki meri skregan z obstoječimi razlagami in prepričanji zato ga lahko jemljemo, če citiram Romana kot, POEZIJO.
No, nekateri poezijo enačijo z resnico. Bojim se, da tvoja poezija ni take vrste.

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

STVARSTVO IN POEZIJA

Odgovor Napisal/-a GJ »

Roman napisal/-a:
GJ napisal/-a:Hitrost širjenja prostora vesolja je c. Hitrost c velja za svetlobo kot tudi gravitacijo.

Vendar ne za maso. Ta se širi počasneje.
Pustiva ta trenutek maso ob strani, osredotoči se zgolj na gravitacijo.
Roman napisal/-a:
Gibalna Količina Prostora Vesolja = Masa Vesolja * c

Ne prostora, mase. Gibalna količina nima brez mase nobenega smisla. In če govoriš o celem vesolju, bi moral povedati, kako se giblje celo vesolje (ali vsaj njegovo težišče), ne pa, kako se širi (širjenje ni nič drugega kot oddaljevanje mase, svetlobe in gravitacije od težišča).
Težišče je njegovo središče oziroma tam kjer se naj bi zgodil veliki pok.
Roman napisal/-a: Za maso vesolja ne moreš vzeti 1.
Ne bodi no pikolovski. Enota za maso je eno vesolje.
Roman napisal/-a:
Z obstoječimi modelom statičnega linearnega vektorskega prostora ne moremo več popisovati
Tudi do sedaj ga nismo. Vsaj jaz tega nisem opazil.

Res je, vendar pa ponavadi uporabljamo linearni vektroski prostor zaradi lažje predstave.
Roman napisal/-a:
Absolutna velikost oziroma starost takšnega prostora ni določljiva, oziroma ni smiselna saj je njegov čas sam sebi osnova.
Kaj pa bi to bilo absolutna velikost ali starost? In kaj to, da je čas sam sebi osnova?
Beseda osnova na tem mestu ni ravno najbolje uporabljena, sej njena raba nima nič skupnega z rabo pri definiciji dinamičnega prostora.

Osnova je sedanjost oziroma vrednost 1. Kar pomeni, da je to zgolj absolutni trenutek časa na katero je vezana preslikava. Sam izračun naslednji trenutek ni več absolutno točen, saj se je čas (osnova) spremenil.
Roman napisal/-a:
Za dinamični prostor velja, da ima absolutno vrednost, v sedanjem trenutku enako vrednosti 1.
Si hotel reči absolutna velikost? Pa saj to vendar po prejšnji trditvi ni določljivo. In vrednost 1 je spet brez enote. No, prav, bom razumel kot 1 vesolje (naj bo "vesolje" enota).
Absolutna velikost ni določljiva.
Je pa zato določljiv faktor k med točko 1 in poljubno drugo točko.
Roman napisal/-a:
Za preslikavo med njima velja funkcija f(x)=1/x.
Misliš preslikava prihodnosti v preteklost? Torej preslikava časa? Se pravi intervala (1,oo)->(1,0), če mislimo, da je prihodnost oo, torej neomejena, neskončna? In zakaj naj bi ta preslikava veljala?
To je bistvo (osnova) same teorije.
Zakaj nebi?
Roman napisal/-a:
Za osnovo bomo poimenovali potenco člena x
Počakaj malo, najprej povej, kaj je x.
Člen x je željena vrednost točke na osi, ki predstavlja neko razdaljo od težišča vesolja v prostoru.
Roman napisal/-a:
ki nam predstavlja dimenzijo linearnega prostora minus 1.
Kako nam pa to predstavlja? Ponavljam vprašanje, kaj je to linearni prostor? V čem se tvoj linearni prostor razlikuje od tistega, ki ga pozna matematika? In (samo ugibam) če ima linearni prostor dimenzijo 1 (no, ti omenjaš nekakšno osnovo), in 1 odšteješ od tega, dobiš vedno 0. Torej je zadeva pri prvi dimenziji po tej definiciji že vnaprej nesmiselna.
Oh ja. Seveda je nesmiselna. Si že kdaj slišal za eniški sistem.
Poznamo zgolj dvojiški, trojiški...
Roman napisal/-a:
Izpeljava Lorentzove transformacije
Lorentzova transformacija preslika prostorsko časovne koordinate mirujočega sistema v koordinate gibajočega se sistema. Si prepričan, da velja za tvojo preslikavo enako?
To je bistvo same enačbe.
Roman napisal/-a:
Vzemimo, da člen t predstavlja povečanje prostora.
x2 je velikost vesolja pred staranjem.
y2 je velikost vesolja po staranju.
Pri x2 in y2 si očitno pozabil znak ^. In kaj pomeni velikost vesolja? Je to njegov premer, masa, energija, kombinacija teh? Zgoraj si temu rekel osnova, kar ni nič od tega.
Velikost vesolja je razdalja med težiščem vesolja in horizontom dogotkov.

Roman napisal/-a:
Torej velja, če vrednost ena v imenovalcu pomeni sedanjo velikost
O, joj, sedanja velikost je vendar (tako praviš) enaka 1.
Natanko tako.
Roman napisal/-a:
izpostavimo člen t in dobimo: t=1-y^2/x^2
Člena t sicer ne izpostavljamo, vseeno pa sem jaz dobil ravno nasproten rezultat (negativen).
Res je. Zgolj preverjam če sodeluješ, kot je treba.
To je bistvo oziroma bit razumevanja dinamičnih prostorov in izpeljave same Lorentzove enačbe.

V sami enačbi dinamičnega prostora je vgrajena smer časa.
Zato se ne moremo, kar prestaviti v čas, ki bo šele prišel.
Računati moramo za nazaj.


Pravilen zapis torej je:

(1-t)/y^2 =1/x^2

Iz česar pa sedaj sledi pravilna izpeljava Lorentzove transformacije.

Roman napisal/-a:
Če vzamemo, da je trenutna velikost vesolja 14 milijard svetlobnih let, in želimo izračunati faktor transformacije pri starosti vesolja 1Milion let
Dobimo k=1000000/14000000000,
kar pomeni, da eno leto predstavlja približno 38 minut na osi linearnega vektorskega prostora.
Prehitro sem se veselil. Če je k približno 0.00007, kako je to lahko 38 minut? Če vzameš za 14 milijard let eno leto?

0.0000714let *365 * 24 *60 = 37.54min

Torej, ko je bilo vesolje staro 1 milijon let, predstavlja čas enega leta, v sedanjem času na linearnem vektorskem prostoru 38min. (Izračun z enačbo premice bi bil bolj točen, vendar pa je napaka za naše namene zanemarljiva saj govorimo o krajših razdaljah.)

:roll:

Roman
Prispevkov: 6463
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Težišče?

Odgovor Napisal/-a Roman »

GJ napisal/-a:Težišče je njegovo središče oziroma tam kjer se naj bi zgodil veliki pok.
Nisem te spraševal, kaj je težišče vesolja, ampak kaj je gibalna količina vesolja. No, iz povedanega sklepam, da ima ta vrednost 0 (težišče miruje).
Roman napisal/-a: Za maso vesolja ne moreš vzeti 1.
Ne bodi no pikolovski. Enota za maso je eno vesolje.
Aha, torej masa vesolja v kilogramih. Prav.
Res je, vendar pa ponavadi uporabljamo linearni vektroski prostor zaradi lažje predstave.
Lažje predstave so rade predstave česa drugega in ne tistega, o čemer govorimo.
Zakaj nebi?
Praviš, da velja preslikava 1/x. Iz tega nujno sledi, da obstaja prihodnost, ki jo lahko iz te enačbe izračunamo. Še več, prihodnost traja neskončno dolgo, a se čedalje počasneje odvija in to v vzvratnem smislu. Če pogledava enačbo prostorsko, se tisto, kar se je širilo v preteklosti, v prihodnosti krči, začenši s sedanjim trenutkom. Zato ne bi.
Člen x je željena vrednost točke na osi, ki predstavlja neko razdaljo od težišča vesolja v prostoru.
Ampak to potem pomeni, da je težišče vesolja preslikano v rob vesolja, ki pa je neskončno daleč. Težko boš to dokazal.
Seveda je nesmiselna. Si že kdaj slišal za eniški sistem. Poznamo zgolj dvojiški, trojiški...
O eniškem sistemu se res ne govori, ker je izrazito nepraktičen, vendar je v resnici edini številski sistem, ki ga narava pozna. kako izgleda? 1=1, 2=11, 3=111, 4=1111, ... lahko neham?
To je bistvo same enačbe.
Ne ni. Tvoja enačba preslikava zunanjost kroga s polmerom 1 v notranjost oziroma obratno. To nima z Lorentzom nobene zveze.
Zgolj preverjam če sodeluješ, kot je treba.
Tvoje preverjanje je povsem odveč, raje se potrudi z natančnostjo svojih trditev. Sicer pa, slutim, da boš navsezadnje izjavil, da se samo hesaš.
Zato se ne moremo, kar prestaviti v čas, ki bo šele prišel. Računati moramo za nazaj.
Hm, tvoja enačba vendar povezuje prihodnost in preteklost (in s tem nekako uničuje obe - še dobro, da ji ni verjeti).
Iz česar pa sedaj sledi pravilna izpeljava Lorentzove transformacije.
Formalno že, a vsebina škriplje.
0.0000714let *365 * 24 *60 = 37.54min
Na podoben način traja človeška zgodovina v primerjavi s starostjo planeta zanemarljivo malo. Vendar, kaj naj zdaj s to primerjavo počnem? Kaj to dokazuje?
vendar pa je napaka za naše namene zanemarljiva
Res je, pogovarjava se o veliko hujših napakah.

Japi

Re: GJ

Odgovor Napisal/-a Japi »

GJ, najprej dovoli, da pohvalim tvoje izpeljave glede Lorentza, drugače bi pa dodal le to, da ta stvar (pač relativnostni popravek, ki si ga napisal s formulo) velja v osnovi le za neinercialne sisteme torej, če lahko zanemarimo gravitacijo. Pač je to (če poenostavim) geometrija ob predpostavku, da se nek predmet z lastnostjo mase premika največ s svetlobno hitrostjo hitro. Osebno se bolj nagibam k teoriji, ki sloni bolj na efektih, ki so jih opazili v zvezi s črnimi luknjami. Torej iz predpostavke, da se vesolje širi in da se prostor in s tem tudi svetloba in čas ob prisotnosti gravitacije ukrivijo, lahko sklepamo, da ne moremo govoriti o času 0, saj se je ob vsej masi skoncentrirani pač na enem delu (kot extra supermasivna črna luknja :) ) tudi čas zakrivil sam vase. Ob teh pogojih verjetno odpove tudi Lorentzova transformacija, saj je linearna, prostor-čas pa tu to ni. Glede tvoje teorije bi dodal le še to, da si z njo lahko ključno pomagamo v astronomiji in pri jedrskih razpadih in podobnem, govori pa o dejstvu, kako je čas raztegnjen, ne pa ukrivljen.

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Re: PROSTOR

Odgovor Napisal/-a GJ »

Roman napisal/-a: Aha, torej masa vesolja v kilogramih. Prav.
Ne Roman, ampak v masah enega vesolja. Hecna, ne standardna enota. V realnem svetu čisto neuporabna. V najinem primeru pa je zelo uporabna seveda zgolj za razmišljanje.
Roman napisal/-a:
Zakaj nebi?
Praviš, da velja preslikava 1/x. Iz tega nujno sledi, da obstaja prihodnost, ki jo lahko iz te enačbe izračunamo. Še več, prihodnost traja neskončno dolgo, a se čedalje počasneje odvija in to v vzvratnem smislu. Če pogledava enačbo prostorsko, se tisto, kar se je širilo v preteklosti, v prihodnosti krči, začenši s sedanjim trenutkom. Zato ne bi.
Enačba dinamičnega prostora je odvod od funkcije prostora. Zato se tudi vrednost ena odšteje od osnove v sami enačbi. Nismo pa odvedli dimenzijo časa, temveč dimenzijo medija, ki je v našem primeru energija. Energija sama je namreč dimenzija. Edino tako smo namreč lahko dinamično popisali prostor iz česar tudi izvira samo ime enačbe.
Roman napisal/-a:
Seveda je nesmiselna. Si že kdaj slišal za eniški sistem. Poznamo zgolj dvojiški, trojiški...
O eniškem sistemu se res ne govori, ker je izrazito nepraktičen, vendar je v resnici edini številski sistem, ki ga narava pozna. kako izgleda? 1=1, 2=11, 3=111, 4=1111, ... lahko neham?
Upam, da si že nehal šteti.(:lol:')

Hmm. Nimaš prav.
V Matematiki eniški sistem ne obstaja. Lahko, da si to kje slišal, toda iz ust pravega matematika tega nisi slišal nikoli!

Imava manjši problem. Nekako mešava realni prostor in matematični prostor.

Ker vidim, da obožuješ primere, primer:
Da deluje eniški sistem moraš najprej določiti osnovo, oziroma kaj je to enka.
Recimo na primer: Impulz, ki traja 1s in pomeni 1. Torej, če ta impulz traja 3 sekunde to pomeni vrednost 3. V realnem svetu ni problema lahko štejeva prste, fižolčke itd.
Ko pa se preseliva v svet matematike. Morava pozabiti na materijo torej osnove nimamo več in eniški sistem se razblini.
Prosim ne pomešaj, namišljenih ovac v svoji glavi, ki so plod delovanja tvojih možganov.
V vedi matematika obstaja zgolj ena sama samcata enaka.
Točka na osi linearnega prostora z vrednostjo 1 je lahko samo ena.
Če pa začnemo šteti točke na sami osi jih je tam vse polno.

Torej moramo najprej določiti razdaljo v prostoru oziroma premico, ki jo imenujemo enoto našega merjenja, oziroma štetja zato pa potrebujemo prostor oziroma medij.

Za tvoj zapis potrebuješ pomnilnik.
Roman napisal/-a:
Zgolj preverjam če sodeluješ, kot je treba.
Tvoje preverjanje je povsem odveč, raje se potrudi z natančnostjo svojih trditev. Sicer pa, slutim, da boš navsezadnje izjavil, da se samo hecaš.
Preveč pričakuješ zgolj od mene?
Drugače pa me pozitivno presenečaš, ko vztrajaš.
Roman napisal/-a:
Iz česar pa sedaj sledi pravilna izpeljava Lorentzove transformacije.
Formalno že, a vsebina škriplje.
Zopet razmišljaš, in zopet mi je všeč.
Kar se pa tiče škripanja, je zgolj v tvoji oziroma moji glavi.

Vse kar sem ti hotel morda malo zlobno povedati je bilo dejstvo da:
Obstaja en Lorentzov prostor, vendar ta prostor pozna, dve preslikave.
Ena govori o prostoru, ki se širi ena pa o prostoru, ki se krči torej:

Lorentzova transformacija za prostor, ki se širi.
t=1/(1-y^2/x^2) ^1/2

in

Lorentzova transformacija za prostor, ki se krči.
t=1/(y^2/x^2-1) ^1/2
Roman napisal/-a:
0.0000714let *365 * 24 *60 = 37.54min
Na podoben način traja človeška zgodovina v primerjavi s starostjo planeta zanemarljivo malo. Vendar, kaj naj zdaj s to primerjavo počnem? Kaj to dokazuje?
Dokazuje, da je energija sama dimenzija, ki določa prostor kot tudi stanje samega prostora in ne obratno.

...

Redek

Odgovor Napisal/-a Redek »

Tocno tako. Masa doloca prostor! in ne obratno. Masa pa je tako ali tako oblika energije!

Gost

Odgovor Napisal/-a Gost »

GJ respect !!!

Obstaja pa vseeno velika luknja in to je antimaterija o kateri vemo le malo oz. poznamo samo nekatere njene gradnike.
Ne vemo pa kako se recimo obnasa...
Ne vemo tudi kaj je temna energija...nekateri pravijo da je to energija vakuuma in s tem energija nule, nicevosti. Energija iz 0 ?!?
Niti ne vemo kaj je to temna snov. Vemo da obstaja (ce fizik nekaj misli da obstaja potem to obstaja!!!, ce kdo drug potem so to ideoloske svetopisemske bajke) samo nimamo tako prefinjene naprave, da bi jo izmerili, ceprav sestavlja veliko vecino nam znanega (s tem tudi nam NEZNANEGA) vesolja.

LP

Gost

Odgovor Napisal/-a Gost »

Gost=powerslave

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Odgovor Napisal/-a GJ »

Anonymous napisal/-a:Gost=powerslave
Moč razmišljanja ne predstavlja količina misli temveč njihova urejenost.
Meditacija je usmerjanje misli. Vendar pa meditacija ni razmišljanje temveč zavedanje samega sebe.

Ko se zaveš, lahko urediš misli.

...

Razmišljanje o energiji ni nič drugega kot energija, ki razmišlja sama o sebi.

Bog je v tebi.


powerslave meditiraj.

Odgovori