Torej 1D in 2D sploh ne obstajata. Le v naših mislih oz. domišljiji.
1D je definirana iz 2D, prav tako kot je 2D definirana iz 3D in 3D, ki je definirana iz 4D.
Če se v 4D zavedamo, da 1D in 2D realno ne obstajata in če lahko pravilo deluje naprej, potem gledano iz 5D tudi 3D ne obstaja.
Seveda: kaj je 5D?
Vesolje + življenje = navidezna resničnost?
-
mirtelo
Razdalja od Zemlje do Sonca je približno 150.000.000 km. Ne glede na to, da svetloba za to razdaljo prepotuje 8 minut. To mi da misliti, da obstaja tudi 1D. Ker lahko izračunam površino kopalnice, da vem koliko ploščic kupiti, verjamem tudi v 2D in seveda tudi v 3D. Ker pa znam določiti lego točke na premici, površini ali prostoru verjamem tudi v 0D. Kaj pa 4D ali več? S svojimi 3D možgani tega tako kvalitetno ne zmorem, kot sem lahko v prejšnih primerih. Na primer prostor-čas 4D; ima morda enoto? (m3s)? Ali je prostor-čas = dogodek? Kaj pa če volumen množim z katero od rugih SI-enot; na prime z maso? Dobim neko drugo 4D imenovano prostor-masa izraženo v (m3kg)? Mogoče z enoto el. toka? (m3A). Da ne naštevam vseh možnosti. Enota (m4) meter na četrto je enota, za vztrajnostne momemte. Torej 4D obstaja vsaj v tem primeru...Kaj pa so 5D ali celo 11D strune? Morda samo pomagala, da si lahko razlagamo manj razložljive (abstraktne) stvari.
To da je lahko prostor ukrivljen, ne pomeni nujnosti prostor-časa. Večkrat sem na tem foromu že prebral, da se že osnovnošolci učijo, da deljenje z 0 ni dovoljeno - oziroma predstavlja nesmisel. Pa še vedno vztrajno trdite, da za doseganje svetlobne hitrosti nekega predmeta, bi potrebovali neskončno silo in s tem tudi neskončno energijo, kar pa je le predpostavka izračunana na deljenjem z nulo...
To da je lahko prostor ukrivljen, ne pomeni nujnosti prostor-časa. Večkrat sem na tem foromu že prebral, da se že osnovnošolci učijo, da deljenje z 0 ni dovoljeno - oziroma predstavlja nesmisel. Pa še vedno vztrajno trdite, da za doseganje svetlobne hitrosti nekega predmeta, bi potrebovali neskončno silo in s tem tudi neskončno energijo, kar pa je le predpostavka izračunana na deljenjem z nulo...
-
Vedež
Točka je ničdimenzionalna 0D, daljica in premica imajo eno dimenzijo 1D (dolžino). Trikotnik, kvadrat, krog imajo dve dimenziji 2D (širino in dolžino oz. obseg in polmer). Kocka, kvader, krogla, piramida, jajce imajo tri dimenzije 3D (širino, dolžino in višino).
Za nastanek treh dimenzij je potrebna še četrta dimenzija 4D, ki poleg širine, dolžine in višine vsebuje še čas. Čas je bil potreben za nastanek vesolja. Čas je bil potreben za nastanek tridimenzionalnega sveta, kot ga vidimo in občutimo.
Vzemimo za dejstvo, da živo bitje določa nekaj več kot le širina, dolžina, višina in čas (štiri dimenzije).
Vrnimo se na kvadrat, ki kot tak ne more zaznavati tretje dimenzije in tudi ne čuti potrebe po spoznanju, da je nad njim še ena dimenzija. Prav tako tudi kocka ali kvader ne čutita potrebe po spoznanju, da obstaja še ena spremenljivka in to je čas, ki je ena od spremenljivk četrte dimenzije.
Teoretično gledano tudi živa bitja, ki so predstavniki štiridimenzionalnega sveta ne čutijo potrebe po spoznanju, da obstaja peta dimenzija.
Torej, 1D določa 0D, 2D določa 1D, 3D določa 2D in 4D določa 3D.
Iz naše štiridimenzionalne perspektive je svet 1D in 2D le zamišljen. Premica je neskončno dolga tanka črta sestavljena iz točk oz. tako smo si jo zamislili. V realnosti premica ne obstaja. Zamislili smo si dvodimenzionalne kvadrate, trikotnike in idealne kroge. Tudi absolutni 2D svet je domišljijski. V realnosti ne obstaja idealen krog, čisti kvadrat, ali enakostranični trikotnik. V naši domišljiji vsi ti liki obstajajo v vseh smereh, položajih in kjerkoli, kjer si jih lahko zamislimo
Kvadrati, krogi in trikotniki, ki jih je narisal človek niso čisti dvodimenzionalni liki, saj vedno potrebujemo nekaj višine oz. globine, da narišemo enega izmed likov.
Tridimenzionalni svet je tisti, ki ga zaznavamo. Da pa lahko nastane katerikoli predmet v 3D, je potrebno nekaj časa. Torej četrta dimenzija določa nastanek treh dimenzij.
Za nastanek treh dimenzij je potrebna še četrta dimenzija 4D, ki poleg širine, dolžine in višine vsebuje še čas. Čas je bil potreben za nastanek vesolja. Čas je bil potreben za nastanek tridimenzionalnega sveta, kot ga vidimo in občutimo.
Vzemimo za dejstvo, da živo bitje določa nekaj več kot le širina, dolžina, višina in čas (štiri dimenzije).
Vrnimo se na kvadrat, ki kot tak ne more zaznavati tretje dimenzije in tudi ne čuti potrebe po spoznanju, da je nad njim še ena dimenzija. Prav tako tudi kocka ali kvader ne čutita potrebe po spoznanju, da obstaja še ena spremenljivka in to je čas, ki je ena od spremenljivk četrte dimenzije.
Teoretično gledano tudi živa bitja, ki so predstavniki štiridimenzionalnega sveta ne čutijo potrebe po spoznanju, da obstaja peta dimenzija.
Torej, 1D določa 0D, 2D določa 1D, 3D določa 2D in 4D določa 3D.
Iz naše štiridimenzionalne perspektive je svet 1D in 2D le zamišljen. Premica je neskončno dolga tanka črta sestavljena iz točk oz. tako smo si jo zamislili. V realnosti premica ne obstaja. Zamislili smo si dvodimenzionalne kvadrate, trikotnike in idealne kroge. Tudi absolutni 2D svet je domišljijski. V realnosti ne obstaja idealen krog, čisti kvadrat, ali enakostranični trikotnik. V naši domišljiji vsi ti liki obstajajo v vseh smereh, položajih in kjerkoli, kjer si jih lahko zamislimo
Kvadrati, krogi in trikotniki, ki jih je narisal človek niso čisti dvodimenzionalni liki, saj vedno potrebujemo nekaj višine oz. globine, da narišemo enega izmed likov.
Tridimenzionalni svet je tisti, ki ga zaznavamo. Da pa lahko nastane katerikoli predmet v 3D, je potrebno nekaj časa. Torej četrta dimenzija določa nastanek treh dimenzij.
-
mirtelo
Saj pa po tvojem vse dimenzije razen 0D potrebujejo čas za nastanek. Tudi razdalja, ki sem jo prej omenil - Sonce-Zemlja, je po vseh pravili potrebovala najmanj 8 minut, da je nastala. Čeprav je 1D, je rabila čas za nastanek. Razdalja ni ne široka, ne visoka, - je le dolga.
Mislim, da si g.Einstein ni tako predstavljal četrte dimenzije. Saj bi bil film potemtakem 3D. Ima namreč širino, višino in časovno komponento. Nima pa globine, če ga opazujemo kot projekcijo. Kaj je potem 3D film ali kocka ali oboje?
Mislim, da si g.Einstein ni tako predstavljal četrte dimenzije. Saj bi bil film potemtakem 3D. Ima namreč širino, višino in časovno komponento. Nima pa globine, če ga opazujemo kot projekcijo. Kaj je potem 3D film ali kocka ali oboje?
-
Vedež
Seveda je vsaka razdalja v vesolju nekoč nastala in zanjo je bil potreben določen čas, da je nastala. Tudi razdalja od Zemlje do Sonca je najprej nastala, ko so nastajale vse razdalje oz. dolžine, pa čeprav takrat tam ni bilo omenjenih teles.
Katerokoli dolžino od točke do točke že omenimo - je nekoč nastala in zanjo je bil potreben čas.
Torej 1D brez 4D ne obstaja.
Film kot tudi glasba je posnet na filmski trak, video trak, zgoščenko ali kakšen drug nosilec zvoka in slike, ki so 3D predmeti. Filmski trak je sestavljen iz posameznih sličic in njegovo predvajanje je projekcija, ki da človeškim očem "videz" nekega dogodka.
Katerokoli dolžino od točke do točke že omenimo - je nekoč nastala in zanjo je bil potreben čas.
Torej 1D brez 4D ne obstaja.
Film kot tudi glasba je posnet na filmski trak, video trak, zgoščenko ali kakšen drug nosilec zvoka in slike, ki so 3D predmeti. Filmski trak je sestavljen iz posameznih sličic in njegovo predvajanje je projekcija, ki da človeškim očem "videz" nekega dogodka.
-
mirtelo
Se strinjam, da je za vse potreben čas. Potemtakem prav nobena SI enota ali pa tudi dimenzija ne obstaja brez časa. Čas je pogoj za obstoj. Če vzamemo na primer temperaturo, le ta se meri v nekem času, pa najsibodi še tako kratek, nujno pa mora biti različen od 0. Saj v časovnem intervalu 0 vse miruje in tako nima temperature, oziroma lahko je morda celo 0 stopinj K? Podobno se daogaja pri električnem toku, svetilnosti.....
Zato jaz časa ne jemljem kot metersko enoto, saj je potreben za vse enote ali dimenzije.
Pred časom ni bilo kaj. In če ga ustavimo...bo nič? Pri svetlobni hitrosti se ustavi za potnika. Izgine vse? Ostane nič? Pa čisto blizu?
Zato jaz časa ne jemljem kot metersko enoto, saj je potreben za vse enote ali dimenzije.
Pred časom ni bilo kaj. In če ga ustavimo...bo nič? Pri svetlobni hitrosti se ustavi za potnika. Izgine vse? Ostane nič? Pa čisto blizu?
Hecna razmišljanja, ni kaj. Kaj pa, če bi obrnili drugače: če je čas, po potrebi pomnožen s svetlobno hitrostjo, relevantna dimenzija, potem je točka 1D, premica 2D, ravnina 3D in tako naprej. Če pa povežemo čas in nastajanje dimenzij, pa lahko vidimo tudi takole: Premica nastane iz točke, ker pa je v vsaki razdalji neskončno točk, je potrebno neskončno časa, da iz točke nastane premica. Torej premica ne more obstajati, ne glede na to, ali točka obstaja ali ne. Prehod v višje dimenzije je seveda časovno še bolj zamuden. Ampak, paradoksalno, kako lahko za nekaj, česar ni, obstaja čas?
-
Vedež
Saj premica ni nikoli nastala, torej zanjo ni potreben čas. Nastalo je 3D vesolje s časom. Torej za definiranje absolutnega 3D se je potrebno seznaniti z 1D in 2D - premice, daljice, ravnine, širine in dolžine.
Ko dodamo čas, vidimo da vse razen realnega 3D ne obstaja.
Za razmislek: Enota za dolžino 1 meter je dolžina poti, ki jo v vakuumu naredi svetloba v 1/299792458 sekunde.
Ko dodamo čas, vidimo da vse razen realnega 3D ne obstaja.
Za razmislek: Enota za dolžino 1 meter je dolžina poti, ki jo v vakuumu naredi svetloba v 1/299792458 sekunde.
Re: PROSTOR
Mislim, da bi se morali najprej dogovoriti kaj prostor spoloh je.Vedež napisal/-a:Saj premica ni nikoli nastala, torej zanjo ni potreben čas. Nastalo je 3D vesolje s časom. Torej za definiranje absolutnega 3D se je potrebno seznaniti z 1D in 2D - premice, daljice, ravnine, širine in dolžine.
Mislim, (vem) da obstaja gormozanska razlika med abstraktnim 3D (x, y in z) prostorim in realnim prostorom.
Absolutni 3d prostor je lahko edino abstraktni prostor, kar pa je precej daleč od tistega prostora v katerem mi bivamo.
Lep dan želim...
-
Vedež
Torej: abstraktni 3D je na nek način podmnožica realnega 3D, ki je podmnožica abstraktnega 4D, kjer se mi nahajamo.
Morda smo sedaj že bliže glavnemu vprašanju.
Torej: eno stopnjo nad nami je realni 4D, kjer je možno čas kot veličino kontrolirati (spreminjati) in je hkrati podmnožica abstraktnega 5D.
Nad njim je abstraktni 5D, kjer je čas že čista abstraktnost in nad njim realni 5D.
Resnica je ponavadi preprosta, le do nje je potrebno priti.
Morda smo sedaj že bliže glavnemu vprašanju.
Torej: eno stopnjo nad nami je realni 4D, kjer je možno čas kot veličino kontrolirati (spreminjati) in je hkrati podmnožica abstraktnega 5D.
Nad njim je abstraktni 5D, kjer je čas že čista abstraktnost in nad njim realni 5D.
Resnica je ponavadi preprosta, le do nje je potrebno priti.
Re:PROSTOR
Hmm, malo drugače.Vedež napisal/-a:Torej: abstraktni 3D je na nek način podmnožica realnega 3D, ki je podmnožica abstraktnega 4D, kjer se mi nahajamo.
Abstraktni prostori so čisto matematični prostori. Mi ljudje imamo sposobnost abstraktnega razmišljana, kar pa ni nujno, da velja tudi v realnosti.
Nekako je za nas najbolj preprosto razumljiv matematični model linearnega 3D prostora, ki je teoretično neskončno velik.
Kaj je torej realni prostor?
Tega danes z zagotovostjo ne ve nihče. Želja znanstvenikov je, da najdemo enačbo realnega prostora s katero bi lahko dobili preslikavo kordinat v nam razumljiv matematični linearni 3D prostor in seveda tudi 4D prostor.
Abstraktni prostori so torej univerzalna množica vseh prostorov, samo ena enačba pa popisuje naš realni prostor. Torej naš realni prostor je podmnožica nekega abstraktnega prostora čigar enačba še ni odkrita oziroma potrjena.
Lep pozdrav...
-
Vedež
Pustimo zaenkrat matematične pridevnike abstraktnega in realnega prostora sicer bo zadeva postala težje razumljiva, kljub vsemu pa upam, da razumete kaj sem hotel v prejšnjem postu povedati.
0D,1D,2D,3D so matematično abstraktni prostori - za človeka torej namišljeni, kot si jih predstavlja v našem časovnem 3D prostoru ali vesolju, če lahko rečemo.
V mislih (ne v praksi) poskusimo ugotoviti podobnost naprej:
torej lahko rečemo: (Časovni) 3D (prostor) je obenem (namišljeni) 4D (prostor), kot ga opazuje nekdo iz (xx) 5D (yy).
Ujeti smo v časovnem 3D oz. 4D svetu in ga hočemo razumeti. Razumemo ga lahko edino, ko ga pogledamo iz stopnje više.
0D,1D,2D,3D so matematično abstraktni prostori - za človeka torej namišljeni, kot si jih predstavlja v našem časovnem 3D prostoru ali vesolju, če lahko rečemo.
V mislih (ne v praksi) poskusimo ugotoviti podobnost naprej:
torej lahko rečemo: (Časovni) 3D (prostor) je obenem (namišljeni) 4D (prostor), kot ga opazuje nekdo iz (xx) 5D (yy).
Ujeti smo v časovnem 3D oz. 4D svetu in ga hočemo razumeti. Razumemo ga lahko edino, ko ga pogledamo iz stopnje više.
Torej, če se gibljem s svetlobno hitrostjo, je meter za nekoga, ki je pri miru neskončno dolg?Vedež napisal/-a:Saj premica ni nikoli nastala, torej zanjo ni potreben čas. Nastalo je 3D vesolje s časom. Torej za definiranje absolutnega 3D se je potrebno seznaniti z 1D in 2D - premice, daljice, ravnine, širine in dolžine.
Ko dodamo čas, vidimo da vse razen realnega 3D ne obstaja.
Za razmislek: Enota za dolžino 1 meter je dolžina poti, ki jo v vakuumu naredi svetloba v 1/299792458 sekunde.
Razlika med realnim in abstraktnim (matematičnim) prostorom je po moje naslednja: Matematično prostor določa baza, število neodvisnih vektorjev, ki jo napenjajo pa njeno dimenzijo. Ker je dimenzija zvezna premica, sestavljena iz neskončno točk, sledi tu vprašanje, katera točka je od izbrane na premici sosednja? Realno je makroskopsko gledano prostor podoben. Ravno tako lahko govorimo o bazi, ločimo osnovne 3 dimenzije + časovno, ki nam jo je podarila relativnost. Vendar ker je kvantiziran naboj, električna prevodnost (13/Ohm*meter), nosilci vseh štirih interakcij, celo masa, bi lahko po moje to še malo posplošili (po Wolframu) do dimenzij, kjer je kvantizacija v razmerju s planckovo konstanto. Torej je realnost kvantizirana bolj grobo, kot pa matematičen model realnosti (ki govori o točkah), torej izraz točka v realnem ne obstaja, torej tudi ne premica, ki je sestavljena iz točk,... Imam občutek, da je pod planckovo mejo metrika malo drugačna od tiste, ki jo napove matematični model makroskopskega sveta.
5D
O.K. Ločili smo torej matematični model 3D prostora od realnega 4D prostor-čas.
Že v uvodu pa se sprašujem in hočem izvedeti kaj je v bistvu 5D in kako vpliva na 4D?
Torej: 3D prostor + čas = 4D prostor-čas, kjer ima čas velik vpliv na prostor.
4D prostor-čas + (s)misel = 5D prostor-čas-(s)misel
V tej smeri bo prej kot slej potreben premik za človeka, saj edina rešitev kot je projekt realnega pobega iz sončnega sistema z novodobno Noetovo barko zgrajeno na Marsu, npr. leta 8593 A.C. ali morda prej, ne bo ponesel takratnih npr. 100 milijard ljudi in živali na drug planet.
Tavanje v realnem vesolju brez nadzora nad časom pač ne bo obrodilo sadu.
Že v uvodu pa se sprašujem in hočem izvedeti kaj je v bistvu 5D in kako vpliva na 4D?
Torej: 3D prostor + čas = 4D prostor-čas, kjer ima čas velik vpliv na prostor.
4D prostor-čas + (s)misel = 5D prostor-čas-(s)misel
V tej smeri bo prej kot slej potreben premik za človeka, saj edina rešitev kot je projekt realnega pobega iz sončnega sistema z novodobno Noetovo barko zgrajeno na Marsu, npr. leta 8593 A.C. ali morda prej, ne bo ponesel takratnih npr. 100 milijard ljudi in živali na drug planet.
Tavanje v realnem vesolju brez nadzora nad časom pač ne bo obrodilo sadu.