Rock napisal/-a:bargo napisal/-a:Rock napisal/-a:vojkec, principielno ima derik prav.
Kaj, če bi se midva zamislila - in se spreobrnila, in stopila na novo pot?
To ni slaba ideja, v bistvu
ne gre za veliko materialno spremembo, kvečjemu informacijsko.
Eden ima
črno knjigo, drugi rdečo, torej samo zamenjata.
Predlagaš da vojko postane črn in jaz rdeč?
Ne, za božjo voljo. Malce rdeče ne bi škodilo tebi, njemu pa ne malce črne, a ne?
Rock napisal/-a:
Rock: Omenjaš
'zvezdno nebo'. Dodaj še
'zakon v sebi'. In si bova podala roki. Kako lepo, vojko!
Vojko: Če boš malo ekspliciral sintagmo 'zakon v sebi', si ne bova podala samo rok, lahko tudi zapleševa kakšen šamanski ples...
Bargo: Predlagam, da začneta trenirati tale ples "
Original maori haka dance,
za pomiritev nadaljujeta z
Turkey's Whirling Dervishes
Ples?
Mišljena je bila aluzija na poseben konec idealistične filozofije:
zadostuje ratio, pomoč božanskega bitja ni potrebna; toda obstaja tudi občudovanje in strahospoštovanje nad neposredno prezentnim zvezdnatim nebom in moralnim zakonom; pri čemer temeljijo obojni zakoni, zakoni narave in moralni zakon, v človeškem razumu.
Nisem prepričan, da samo v razumu? Razum je sebi pokazal, da je nekonsistenten, neskladen sam po sebi, a ne?
Rock napisal/-a:Bargo napisal/-a:
Rock napisal/-a:
In utegneva biti komu za vzgled.
--------------
Spremenile bi se navade, saj bi stare strukture razpadle, skratka dialektika. Oba bi prepoznala pomembnost kolektivnega zavedanja.
Vodi naj vaju, nedoločljivost (atomi), neodločljivost (matematika),
Kaj pomeni neodločljivost matematike?
Hm. Tale primer ti bo najbolj všeč, a ne?
Problem prepoznavanja podmnožice
\(A \subseteq B\) je odločljiv ali rešljiv, če zanj obstaja algoritem ali Turingov stroj, ki ga reši, kar pomeni: algoritem, oziroma Turingov stroj, sprejme element
\(x \in B\) in odgovori z "da", če je
\(x \in A\),
in z "ne", če je
\(x \notin A.\)
Če tak algoritem ne obstaja, je problem nerešljiv ali neodločljiv.
Problem zaustavitve se glasi: za dani Turingov stroj T in vhodni podatek p ugotovi, ali se T ustavi, ko ga poženemo na vhodnem podatku p.
Problem je nerešljiv, kar je dokazal Alan Turing. To pomeni, da ne obstaja tak Turingov stroj H, ki bi za vhodni podatek sprejel primerno zakodiran par (T,p) in bi po končnem številu korakov odločil, ali se stroj T ustavi pri vhodnem podatku p.
Dokaz nerešljivosti poteka s protislovjem, osnovna ideja gre takole. Denimo, da bi tak stroj H obstajal. Tedaj bi lahko sestavili stroj S, ki najprej požene H, ki mu kot vhodni podatke poda opis stroja T (se pravi samega sebe). Če H trdi, da se S ustavi, potem S divergira, če pa H trdi, da se S ne ustavi, potem se S ustavi. Torej S v vsakem primeru "prevara" H, kar je v protislovju s predpostavko, da H za vsak stroj pravilno napove, ali se bo ta ustavil.
vir
Rock napisal/-a:bargo napisal/-a:
netočnost (logika),
V čem vidiš netočnost logike?
Ti je povedal Vojko.
Rock napisal/-a:bargo napisal/-a:
Tao ne izbira strani;
daje rojstvo dobremu in slabemu.
Mogoče je bil torej predlog nepotreben: mirno lahko nadaljujeva s kolizijo?
Lahko, samo ali je potrebno ali je nujno ali je koristno ali je zabavno?