Saj znanost ni izključno napovedovanje. Znanstvena metoda is the key. Torej sledenje ključu, ki predstavlja najboljšo možno metodo za ugotavljanje in preverjanje dejstev v danih okoliščinah.
Nekoliko si se oddaljil od začetne teme. Jaz povdarjam, da je pomembno, da se ljudem pokaže, da obstajajo prevaranti = kvazi znanstveniki, ki so pripravljeni zanikati mnoga znanstvena dognanja in si izmisliti nadnaravne sile preko katerih služijo mastne denarce.
Ali se v tem strinjava?
Tolk o tem kaj je paranormalno
Fajn. No in to je tudi namen Randijeve fundacije.Glede prevarantov se popolnoma strinjam.
Jaz sem vedno za mozganje.Mislim pa tudi, da ima znanost nekaj precej hudih problemov sama s sabo in če jih nočeš tukaj nekoliko premozgat, jah potem pa nič.
Menim, da ni problema v sami znanstveni metodi. Slednja je celo superiornejša drugim metodam.
Ironično je to, da nekoliko prenaglo predpostavlja, da nekaj v smislu sil na daljavo (ki jim ljudje radi rečejo paranormalne/nadnaravne) tudi ne obstaja. Če bi pa Randi rad poudaril, da tiste sile, ki ne obstajajo, ne obstajajo - potem se pa strinjam z njim. A kako vedeti katere obstajajo in katere ne? To je tista problematična točka.No in to je tudi namen Randijeve fundacije.
Si za mozganje? Super
Ključna značilnost, ki loči znanost od mnogih teleoloških sistemov so (mnja) relativno točne in (mnja) uporabne napovedi. Ostalo je periferija, ki je v mnogih primerih povsem nepomembna. Pojem dejstvo je relativen. Še več kot to, je abstrakt. Lahko neko dejansko stvar opišeš na en, lahko pa na drug način in ni kriterija, ki bi ti povedal kateri je bližje dejanski stvari. Mogoče je le, kot že ničkolikokrat omenjeno, zgolj napovedovati.Saj znanost ni izključno napovedovanje. Znanstvena metoda is the key. Torej sledenje ključu, ki predstavlja najboljšo možno metodo za ugotavljanje in preverjanje dejstev v danih okoliščinah.
On bi rad poudaril več kot to. Čisto na praktičnem nivoju ve(mo), da obstajajo prevaranti, ki si izmišljujejo dodatne sile. To je jasno vsakemu razumnemu človeku, ki spremlja dogajanje na sceni. O tem sva se že zedinila.Če bi pa Randi rad poudaril, da tiste sile, ki ne obstajajo, ne obstajajo - potem se pa strinjam z njim.
Tu pa v igro vstopi teoretično (in praktično) znanstveno delo. To nam pove katere sile obsatjajo. Se strinjam, da je to "le" model opisa sveta. Vendar zaenkrat je očitno, da tisti "le" nima bit kaj skromen, saj je to najbolši opis sveta kar ga človeštvo premore. Kako to vemo? Ja - tako, da je tak model sposoben najboljšega napovedovanja.A kako vedeti katere obstajajo in katere ne? To je tista problematična točka.
Glej moj prejšni (od)stavek.Lahko neko dejansko stvar opišeš na en, lahko pa na drug način in ni kriterija, ki bi ti povedal kateri je bližje dejanski stvari. Mogoče je le, kot že ničkolikokrat omenjeno, zgolj napovedovati.
Nekaj bi rad dodal vajini debati o znanosti in religiji. Religija stremi k temu, da bi razložila bistvo obstoja človeka na zemlji s pomočjo nekih zunanjih nam nedojemljivih sil, oseb ali karkoli že, ki se jim reče bog. Vsa ostala pravila (npr. če boš delal slabo te bo bog kaznoval) so se v stoletjih ali tisočletjih razvoja neke skupnosti osnovala preprosto zato, da je družba lažje funkcionirala in z bistvom vere nimajo zveze.
Znanost se je omejila na to, da bistva ne razlaga, ampak opisuje pojave in s tem lahko seveda pojave, ki so sorodni opisanim do neke mere tudi napoveduje.
Ali se da živedi brez religije in/ali fizike je bolj akademsko vprašanje, dejstvo pa je, da zahod čisla znanost samo zato, ker so materialne dobrine, orožje in ostala navlaka povzročila premoč nad manj (materialno) razvitimi ljudstvi in je zahodni način življenja postal nekaj oh in sploh najboljšega. Aboriginom je nihova vera popolnoma zadostovala in nekih racionalnih razlag o svetu sploh niso potrebovali.
Znanost se je omejila na to, da bistva ne razlaga, ampak opisuje pojave in s tem lahko seveda pojave, ki so sorodni opisanim do neke mere tudi napoveduje.
Ali se da živedi brez religije in/ali fizike je bolj akademsko vprašanje, dejstvo pa je, da zahod čisla znanost samo zato, ker so materialne dobrine, orožje in ostala navlaka povzročila premoč nad manj (materialno) razvitimi ljudstvi in je zahodni način življenja postal nekaj oh in sploh najboljšega. Aboriginom je nihova vera popolnoma zadostovala in nekih racionalnih razlag o svetu sploh niso potrebovali.
Govora je bilo o silah, torej fizika.
Kar se tiče znanstvenih ved, kjer ni direktnega napovedovanja ampak bolj raziskovanje, je pa jasno (in že povedano): "Znanstvena metoda is the key. Torej sledenje ključu, ki predstavlja najboljšo možno metodo za ugotavljanje in preverjanje dejstev v danih okoliščinah."
Kar se tiče znanstvenih ved, kjer ni direktnega napovedovanja ampak bolj raziskovanje, je pa jasno (in že povedano): "Znanstvena metoda is the key. Torej sledenje ključu, ki predstavlja najboljšo možno metodo za ugotavljanje in preverjanje dejstev v danih okoliščinah."
Vrtiva se v krogu, da se bolj ne bi mogla .
edit: tiskarski škrati
.Moti me "najboljša možna metoda", zato ker si nekaj sporočil nazaj dejal, da je to izrecno napovedovanje. In mnoge znanosti ne napovedujejo ničesar. Le razlagajo. In ker vse izhaja iz subjekta in ostaja le na abstraktni ravni, so si take razlage po kvaliteti z religioznimi identične. Nikakor pa ne superiorne, kot si prej rekel.Marjan napisal/-a:Torej sledenje ključu, ki predstavlja najboljšo možno metodo za ugotavljanje in preverjanje dejstev v danih okoliščinah.
Tisto opisovanje, ki je nujno potrebno za napovedovanje bi sam raje vključil pod napovedovanje. Pa tudi če ne, problem je z vso ostalo znanstveno solato, ki se mu pripisuje status verodostojne resnice (superiornosti).Jagoda napisal/-a:Znanost se je omejila na to, da bistva ne razlaga, ampak opisuje pojave in s tem lahko seveda pojave, ki so sorodni opisanim do neke mere tudi napoveduje.
edit: tiskarski škrati
Ja, to je tiskarski škrat, ker jaz nisem nikjer zapisal "izrecno", to si trdil ti. Znanost je več kot napovedovanje, je razlaga sveta na najbolj korekten način. In ne bi se rad več ponavljal okoli jasnih reči.Moti me "najboljša možna metoda", zato ker si nekaj sporočil nazaj dejal, da je to izrecno napovedovanje.
Res, ponavljaš se, prav tako kot se vprašanja, saj odgovori niso niti smiselni niti logični.
Beseda izrecno ni napaka, naj poskusim problem osvetliti še na ta način:
Menim, da sta to dve neodvisni stvari (razlaganje in napovedovanje) in da jih neupravičeno tlačiš v isti koš.
Beseda izrecno ni napaka, naj poskusim problem osvetliti še na ta način:
Kaj je merilo (ki ni napovedovanje) za več kot napovedovanje - razlaganje sveta na najbolj korekten način?Znanost je več kot napovedovanje, je razlaga sveta na najbolj korekten način.
Menim, da sta to dve neodvisni stvari (razlaganje in napovedovanje) in da jih neupravičeno tlačiš v isti koš.
Jaz pa menim, da sta to odvisni stvari. Če zna neka teorija zelo dobro napovedati razultat eksperimenta, to pomeni, da (na nek način) tudi razlaga ta pojav.Kaj je merilo (ki ni napovedovanje) za več kot napovedovanje - razlaganje sveta na najbolj korekten način?
Menim, da sta to dve neodvisni stvari (razlaganje in napovedovanje)
Ker - kaj pa je to razlaga, če ne upoštevanje vseh (ali čimveč) dejavnikov, ki vplivajo na eksperiment?! Če hočeš na kvaliteten način razložiti pojav, moraš povedati kateri dejavniki ga povzročajo, s tem ta pojav tudi bolje razumeš.
Napovedovanje nedvomno sestoji na nujnih teoretskih postavkah, katerih napovedno moč v nadaljnem preverjamo. V tem smislu sta napovedovanje in razlaganje sovisna, a ta esencialna mera sovisnosti pač ni to, kar danes mnogo panog znanosti je. Tu je govora o prej navedenih.
Razlaga je način, kako je možno razumeti opazovana dejstva. Eksperiment pri tem ni nujen. Saj sam vidiš kako evolucija prav veselo ždi med kardinali znanosti, kljub temu da jo ne potrjujeje noben eksperiment (temveč zgolj interpretirana povezanost dokazov, ki dajejo videz homogene celote). Kako si razlagaš to dejstvo?
Razlaga je način, kako je možno razumeti opazovana dejstva. Eksperiment pri tem ni nujen. Saj sam vidiš kako evolucija prav veselo ždi med kardinali znanosti, kljub temu da jo ne potrjujeje noben eksperiment (temveč zgolj interpretirana povezanost dokazov, ki dajejo videz homogene celote). Kako si razlagaš to dejstvo?
Samo mimogrede...
..tudi pri evoluciji lahko načaramo kak eksperiment. Magari jo simuliramo na računalniku - kar se tudi počne. Zdaj, je to evolucija? Jah, odvisno od definicije. Zame vsekakor je, ker jo jemljem kot ohranjanje najbolj obstoječih vzorcev - abstraktno, vem...Pa ni tema namenjena razpravljanju o evoluciji, tako da o tem ne mislim preveč filozofirat...
..tudi pri evoluciji lahko načaramo kak eksperiment. Magari jo simuliramo na računalniku - kar se tudi počne. Zdaj, je to evolucija? Jah, odvisno od definicije. Zame vsekakor je, ker jo jemljem kot ohranjanje najbolj obstoječih vzorcev - abstraktno, vem...Pa ni tema namenjena razpravljanju o evoluciji, tako da o tem ne mislim preveč filozofirat...