Hm, stavek je res čudno formuliran.
Delovanje je resnično, če že tako pravijo psihiatri.
Placebo kot namišljeno zdravilo je tudi resnično.
Ni pa resnično potovanje v prejšnja življenja, saj se (po moje) to domišlja.
Regresija
Verjetno je bolniku v prvi vrsti pomembna ozdravitev z čimmanj stranskimi učinki zdravila. Placebo je psihične narave, ki deluje na materialno telo. Torej - prepričanje, ki zdravi. Verjamenje, ki zdravi.Vsekakor. Če deluje, je super, ampak je vseeno neresnično.
Samo verjeti moram in bodem ozdravljen. Placebo tudi ne pušča stranskih učinkov, razen če le-te niso sugerirane oz. vprogramirane.
Placebo je, izmišljeno, neresnično ali marsovsko če hočeš - idealno, univerzalno zdravilo.
Neresnično, ki ima resnične posledice. (?!)
Tudi, če se spomniš, kaj si delal včeraj, to ne pomeni, da potuješ v včerajšnji dan. Mislim, da če obstaja nekaj takega kot reinkarnacija, moraš imeti nekje le-ta zapisana (ne govorim le v materialnem smislu). Če se ti uspe z določenimi metodami spomnit še kaj razen dogodkov tega življenja, kul. 
99% ljudi se tudi ne sprašuje ali je možno in kako je možno, da se avto premika, ampak se le vsedejo vanj in se odpeljejo. Tako je važno, da jih kam pripelje... Tudi če ti dam 1000000SIT, se verjetno ne boš spraševal, kje in kako sem jih dobil, ampak verjetno, kaj si boš z njimi lahko kupil...
99% ljudi se tudi ne sprašuje ali je možno in kako je možno, da se avto premika, ampak se le vsedejo vanj in se odpeljejo. Tako je važno, da jih kam pripelje... Tudi če ti dam 1000000SIT, se verjetno ne boš spraševal, kje in kako sem jih dobil, ampak verjetno, kaj si boš z njimi lahko kupil... Zanimivo je, da je mogoče preveriti nekatera dejstva hipotetičnega prejšnjega življenja, ki se jih "pacient" spomni.Japi napisal/-a:Če se ti uspe z določenimi metodami spomnit še kaj razen dogodkov tega življenja, kul.
Kako si lahko razlagamo take pravilne "zadetke".
Z omenjeno metodo je mogoče opraviti tudi dvojni eksperiment, torej da poleg prostorsko - časovne specifikacije traume kontroliramo tudi možnost kontaminacije. S tem mislim na dejstvo, ki ga vseskozi navaja Mriz, torej-ugotoviti, kontrolirati, če in kdaj in na kakšen način bi bil "pacient" lahko pridobil kakšno informacijo o človeku, katerega življenje si "pacient" predstavlja za sebi lastnega, že preživetega.
Bravo Mriz! Ta kontroling bi moral biti uvrščen v vsako "seanso" regresoterapije, če naj že služi v znanstvene namene, ob predpostavki, da se strinjamo z njenimi (terapevtskimi) posledicami.
Kaj bi izbrali če bi morali izbirati: Imeti prav ali biti srečen?
Če psihiatri ne bi imeli evidence o ozdravljenih primerih z metodo regresije, ne bi tega učinka štel za resničnega. Zaupam psihologom in psihiatrom kot znanstvenikom. Delam napako?ap-čiha napisal/-a:Kaj to pomeni, če tako ne bi rekli psihiatri, potem ne bi bilo resnično?
Seveda, isto je z religijo. Pomembno je počutje in ne resničnost ideje v katero veruješ.mali napisal/-a:Verjetno je bolniku v prvi vrsti pomembna ozdravitev z čimmanj stranskimi učinki zdravila. Placebo je psihične narave, ki deluje na materialno telo. Torej - prepričanje, ki zdravi. Verjamenje, ki zdravi.
Če bi mi kakšen kolega dal takšno vsoto denarja, bi se spraševal samo to, kje in kako jih je dobilJapi napisal/-a:Tudi če ti dam 1000000SIT, se verjetno ne boš spraševal, kje in kako sem jih dobil, ampak verjetno, kaj si boš z njimi lahko kupil...
Ne spomnim se sicer kje sem omenil takšno kontroliranje, ni pa tako slaba ideja, čeprav menim, da ne bi odkrili nobenega dokaza o resničnosti prejšnjega življenja.mali napisal/-a:S tem mislim na dejstvo, ki ga vseskozi navaja Mriz, torej-ugotoviti, kontrolirati, če in kdaj in na kakšen način bi bil "pacient" lahko pridobil kakšno informacijo o človeku, katerega življenje si "pacient" predstavlja za sebi lastnega, že preživetega.
Rekel bi, da to, kar je neresnično ne more imeti posledic, pripisovanje vzročnosti temu (kar je neresnično), pa je logična napaka človeka.Neresnično, ki ima resnične posledice.
A ne bi bile pozitivne terapevtske posledice omejene na tiste, ki bi v to verjeli? Saj to je finta placeba, ne?če naj že služi v znanstvene namene, ob predpostavki, da se strinjamo z njenimi (terapevtskimi) posledicami.
Imeti prav (poznati resnico), seveda.Kaj bi izbrali če bi morali izbirati: Imeti prav ali biti srečen?
Če si tako naravnan, si nesrečen dokler ne verjameš da imaš prav. In zavoljo sreče boš verjel karkoli.Grigorius napisal/-a:Kaj pa če si nesrečen dokler nimaš prav?
Vseskozi opozarjaš, da tisto, kar se zdi resnično, ni nujno resnično, da zna biti posredi zmota iz naslova logičnega sklepanja in se je potrebno preverjati, ugotavljati verodostojnost zaključkov.Mriz je napisal:mali napisal/-a:S tem mislim na dejstvo, ki ga vseskozi navaja Mriz, torej-ugotoviti, kontrolirati, če in kdaj in na kakšen način bi bil "pacient" lahko pridobil kakšno informacijo o človeku, katerega življenje si "pacient" predstavlja za sebi lastnega, že preživetega.
Ne spomnim se sicer kje sem omenil takšno kontroliranje, ni pa tako slaba ideja, čeprav menim, da ne bi odkrili nobenega dokaza o resničnosti prejšnjega življenja.
Ja, finta placeba je! Ampak regresoterapija je zavedni placebo! Ti veš, da ni nujno, da gre za prejšnje življenje, pa vseeno odpraviš motnjo! Veš, da boš naplahtan, a se vseeno pozdraviš! Za nezavedni-farmacevtski placebo pa moraš verjeti sugestijo-dajalcu.če naj že služi v znanstvene namene, ob predpostavki, da se strinjamo z njenimi (terapevtskimi) posledicami.
A ne bi bile pozitivne terapevtske posledice omejene na tiste, ki bi v to verjeli? Saj to je finta placeba, ne?
Zakaj menim, da je regresoterapija placebo: Ti se vračaš po časovni skali nazaj in v nekem trenutku ti regresoterapevt sugerira, da se pomakni do točke nastanka traume kot vzroka opazovane težave. Tebi se takrat pojavijo v glavi slike nekega dogodka. Nek dogodek se ti pojavi, ki pa ni nujno da ima resnično ozadje. Od tu dalje gre terapija placeba. Od tu dalje postane zadeva hudo vprašljiva kar se resničnosti tiče, je pa res, da pomaga!
Okej, potem bo pa že tako. Na kakšen način pa bi ti preverjal verodostojnost zaključkov?mali napisal/-a:Vseskozi opozarjaš, da tisto, kar se zdi resnično, ni nujno resnično, da zna biti posredi zmota iz naslova logičnega sklepanja in se je potrebno preverjati, ugotavljati verodostojnost zaključkov.
Mogoče pa ni čisto tako. V teoriji že mogoče veš da si naplahtan, ampak v to se pa težko prepričaš ko doživljaš to namišljeno stanje. Očitno več (nezavedno) zaupamo čutom kot pa razumu.Ja, finta placeba je! Ampak regresoterapija je zavedni placebo! Ti veš, da ni nujno, da gre za prejšnje življenje, pa vseeno odpraviš motnjo! Veš, da boš naplahtan, a se vseeno pozdraviš! Za nezavedni-farmacevtski placebo pa moraš verjeti sugestijo-dajalcu.
Se strinjam, če psihiater ne najde pravega vzroka nastanka fobije, je lažje prepričati pacienta v resničnost nekega preprostejšega vzroka. Pod hipnozo pa lahko človeka prepričaš v karkoli, seveda pod pogojem da ti zaupa in da to ni v nasprotju z njegovo moralnostjo.Ti se vračaš po časovni skali nazaj in v nekem trenutku ti regresoterapevt sugerira, da se pomakni do točke nastanka traume kot vzroka opazovane težave. Tebi se takrat pojavijo v glavi slike nekega dogodka. Nek dogodek se ti pojavi, ki pa ni nujno da ima resnično ozadje. Od tu dalje gre terapija placeba. Od tu dalje postane zadeva hudo vprašljiva kar se resničnosti tiče, je pa res, da pomaga!
Ta proces stvaritve umetnega vzroka je pa očitno preprost, saj so "strokovnjaki" tudi neizobraženi v psihiatriji. (Če se ne motim, nekdo je omenil strojnika za strokovnjaka).
Evidenca ozdravljenih primerov.mriz napisal/-a:No, ti ga verjetno bi. Jaz ga ne bi.ap-čiha napisal/-a:Torej ,dokler ni bilo evidence o ozdravljenih primerih , tega učinka ni moč šteti za resničnega?
V knjigah "Potovanje duš" in "Usoda duš" je kar nekaj takih evidentiranih primerov.
Dokler nima stranskih učinkov (kakšne bi placebo lahko imel?) oz. dokler niso dokazani, se naj jo lahko izvaja.
Ne vem kakšno mnenje ima Psihoterapija o Regresoterapiji.
V kolikor je Regresoterapija učinkovita metoda za odpravljanje bolezni, potem to pomeni, da jo lahko uvrstimo iz "Eh" področja v dejansko prakso, dostopno vsakomur v zdravstvenih ustanovah ali zdraviliščih, čeprav za doplačilo ali plačilo.
Ali je v Sloveniji zdravilišče (oz. katero bo prvo?) ki trži omenjeno terapijo v svoji ponudbi?
Ali je Regresoterapija del prakse Psihoterapije - Psihiatrije?
Pod "evidenco" imam v mislih dokazano pozdravljene primere s strani psihiatrov in psihologov, ne ezoterikov v tej Eh knjigi.mali napisal/-a:Evidenca ozdravljenih primerov.
V knjigah "Potovanje duš" in "Usoda duš" je kar nekaj takih evidentiranih primerov.
Hud stranski učinek je verjetje knjigam kot je "Potovanje duš"Dokler nima stranskih učinkov (kakšne bi placebo lahko imel?) oz. dokler niso dokazani, se naj jo lahko izvaja.
Če bi bila, ne bi bilo potrebe po strojnikih kot strokovnjakih, ne?Ali je Regresoterapija del prakse Psihoterapije - Psihiatrije?
Zdravljenje že, regresija pa je še vedno neumnost....potem to pomeni, da jo lahko uvrstimo iz "Eh" področja v dejansko prakso...
...potem to pomeni, da jo lahko uvrstimo iz "Eh" področja v dejansko prakso...
Točno!Zdravljenje že, regresija pa je še vedno neumnost
Regresoterapijo se v prvi vrsti uporablja za zdravljenje ali spominjanje dogodkov iz preteklosti (otrok, ki izgubi starše, se lahko spomni njihovih obrazov, ali pa teoretiziram - babica se spomni kam je založila ključe
( beri - delnice Krke)).
Kar se tiče raziskovanja prejšnjih življenj, pa je uporabna kvečjemu za bogatenje na račun lahovernih ljudi.
Ali pa vendar...
