Kaj je za vas smisel zivljenja?

[mali]

Se opravičujem za nevednost, ampak kaj je framasonerija?

Nekaj za pojest.

Pa preberi si kaj o strahu atomskih znanstvenikov pred izkoriščanjem atomske energije v vojaške namene.

Če bi se tak znanstvenik vsedel 20 minut dnevno in zameditiral, bi morda prišel do spoznanja, da je bolje ne delovati, kot pa v roke oligarhov ali njihovih zahodnih kopij izročiti novo orodje za ustvarjanje globalnega ustrahovanja.

Ravno pred par dnevi sem v eni knjigi prebral, da je en znanstvenik (kemik sicer) ob spoznanju, da korporacije zaradi težnje po profitu zavirajo napredek (oziroma uvajanje novih odkritij), naredil samomor.

Butelj!

Se strinjam, posledica nevednosti pa je napačna organizacija (ne etično, to je super, ideološko v smislu spoznavanja resnice pa).

Če se tvoji (gurujevi) starši prav pišejo in/ali če so sledilci dovolj vztrajni in/ali premeteni, lahko ustanoviš novo religijo in pobiraš desetino.

Aja, ti maš bolj idealizirane podobe, v stilu Čarovnikovega vajenca.

Kar se iskanja najbolj ustrezne meditacijske tehnike tiče, nekako tako.
Tku je tu

[mriz]

Če bi se tak znanstvenik vsedel 20 minut dnevno in zameditiral, bi morda prišel do spoznanja, da je bolje ne delovati, kot pa v roke oligarhov ali njihovih zahodnih kopij izročiti novo orodje za ustvarjanje globalnega ustrahovanja.

Če bi znanstvenik to spoznal, ne bi več bil znanstvenik. Jaz menim da znanstveniku iskanje znanstvene resnice nudi enako ugodje kot tebi iskanje duhovne resnice. Saj smo vsi ljudje, a ne? Znanstveniki so svoj smisel našli v(oziroma imajo najboljšo odzivno reakcijo na) znanosti, experimentih, opazovanju naravnih pojavov. Zavoljo tega mislim, da si po eni strani zatiskajo oči (ne misli da iskalci duhovne resnice tega ne počnete) pred globalnimi posledicami uporabe njihovih odkritij. A misliš da jaz (v idealnih razmerah seveda) ne bi sprejel službe inženirja v Nemčiji v času Tretjega rajha? Z njihovo filozofijo se ne strinjam, ampak se mi zdi bolj pomembno raziskovalno delo.

Butelj!

Se strinjam!

[mali]

Če bi znanstvenik to spoznal, ne bi več bil znanstvenik. Jaz menim da znanstveniku iskanje znanstvene resnice nudi enako ugodje kot tebi iskanje duhovne resnice. Saj smo vsi ljudje, a ne?

To je sprenevedanje. Če ugotoviš, da se tvoj izum lahko uporabi za negativne namene, kaj, ga lansiraš ? Ga patentiraš? Če ga, potem si krvav po kožo kot je bil Stalin. Požrešen si in gledaš samo koliko boš iztržil. Ljudi, ki bodo na-j... pa naj kar en k... gleda. Je tako? Kako da ni?
Kar patentiraš, za to prevzemaš vso odgovornost.
Prevzemanje odgovornosti za sadove svojih rok, je znak pravilno razvite in socializirane osebnosti.

Duhovnost pa je delo na sebi, v sebi, da skozi sebe zapopadeš središče, ki je potrebno da bi se rodil krog, okolica, prividni svet. Brez izhodišča je iluzorno govoriti o obodu, zaslonu, pojavnem svetu. Ali pa če jemlješ izhodišče kot nedefiniran aksiom. Aksiomi so dogme. Tko to je, danes. Čez par let pa ne več. Čez 50 let se ti pa smejijo...
Kdo si ti, ki raziskuješ naravo, zakone, vesolje? Kdo? Koža s kostmi in čutili? Je to tvoje središče? Tvoje izhodišče? Ali izhodišče le imaš ali si ti izhodišče?
Ko to spoznaš, lahko nadaljuješ z raziskavo zunanjega sveta in njegovih zakonitosti.
Brez poznavanja sebe, preskakuješ!
Preskakovanje pa ni neko znanstveno početje. Ali pač?
Duhovni iskalci gremo korak za korakom. Učimo se v glavnem na svojih napakah, pomankljivostih, omejitvah, zablodah.

[mriz]

Če ugotoviš, da se tvoj izum lahko uporabi za negativne namene, kaj, ga lansiraš ? Ga patentiraš? Če ga, potem si krvav po kožo kot je bil Stalin.

Zanima me, kako Jezus ali Muhamed nista ugotovila, da se bosta njuna izuma uporabljala tudi v negativne namene.
Kdo pa ni krvav pod kožo?

Požrešen si in gledaš samo koliko boš iztržil. Ljudi, ki bodo na-j... pa naj kar en k... gleda. Je tako? Kako da ni?

Čist možno, vendar je za iskalca glavna iztržitev v obliki ugodja ob spoznavanju. Če tako gledaš, je požrešen čisto vsak, ki se trudi početi nekaj, kar ga nadmočno veseli za vsako ceno. Torej, tudi nekateri duhovni iskalci.

Kdo si ti, ki raziskuješ naravo, zakone, vesolje? Kdo? Koža s kostmi in čutili?

Zakaj bi bilo to nekaj manjvrednega? Se ti ne moreš čuditi pojavu življenja in inteligence če si misliš, da je to samo naravni pojav? Ne bi rekel da je točno to izhodišče znanstvenega spoznavanja.

Duhovni iskalci gremo korak za korakom. Učimo se v glavnem na svojih napakah, pomankljivostih, omejitvah, zablodah.

Torej...enako kot znanstveniki, ki se učijo na napačnih ugotovitvah, ki menjavajo teorije zaradi njihovih pomanjkljivosti?

[mali]

Zanima me, kako Jezus ali Muhamed nista ugotovila, da se bosta njuna izuma uporabljala tudi v negativne namene.

In kako se je Jezusov nauk uporabljal v negativne namene?

Če tako gledaš, je požrešen čisto vsak, ki se trudi početi nekaj, kar ga nadmočno veseli za vsako ceno. Torej, tudi nekateri duhovni iskalci.

...in preseganje želja je pot do božanskega po formuli:
Life+Desires=man; Life-Desires=God.

Zakaj bi bilo to nekaj manjvrednega? Se ti ne moreš čuditi pojavu življenja in inteligence če si misliš, da je to samo naravni pojav? Ne bi rekel da je točno to izhodišče znanstvenega spoznavanja.

Manjvredno? Ne, ne, hotel sem samo, da definiraš izhodišče.
Ali je to zavedajoči se, ali morda inteligentni - se pravi procesor, ali kaj drugega.
Izhodišče človeka (bit) skozi katerega lahko spoznamo Višji jaz (bit bivajočega), je po moje izhodišče vsega.
Torej od tu, od koder jaz najbolj obstajam, se zavedam, od tu dalje preučujem. Ali lahko koordinatni sistem obstaja brez izhodišča?
In ta "od tu" je po osvojitvi "Višjega jaza" vseprisoten, ker izkusiš "obstajati" kot extrem širine počez in širine pokonci in širine globoko in zadaj in si čez vse to, na koncu celo čez prostor in nato se zgodi kvantni skok, ko presežeš tudi ta "Vse" in se "Vse" zreducira na vseprisotno zavest, ki je "Vse-ju" nadpomenka.

Duhovni iskalci gremo korak za korakom. Učimo se v glavnem na svojih napakah, pomankljivostih, omejitvah, zablodah. Torej...enako kot znanstveniki, ki se učijo na napačnih ugotovitvah, ki menjavajo teorije zaradi njihovih pomanjkljivosti?

Ja, nekako tako to gre.

[mriz]

In kako se je Jezusov nauk uporabljal v negativne namene?

http://www.zrtve-cerkve.org/ Mislim, da boš tu našel dovolj materiala. Sicer enostransko propagandnega, ampak mislim da mi boš ti ponudil enak, vendar nasprotno usmerjen vir.

...in preseganje želja je pot do božanskega po formuli:
Life+Desires=man; Life-Desires=God.

Želja po bogu ne šteje?

Ne, ne, hotel sem samo, da definiraš izhodišče.
Ali je to zavedajoči se, ali morda inteligentni - se pravi procesor, ali kaj drugega.

Čakaj malo...želiš da definiram izhodišče znanstvenega spoznavanja ali spoznavalca?
Izhodišče znanstvenega spoznanja je mogoče ugotovitev, da se z matematiko da opisat procese v naravi.

Ja, nekako tako to gre.

Ampak, znanstveno spoznavanje ni resnično? Nekaj me zanima...kakšen neposreden dokaz za boga imaš ti razen napačne interpretacije svojih čustvenih procesov in mogoče še kakšne situacije iz življenja? Na kakšen nevprašljiv način se zaznava boga razen preko čustev? Če ne na drugačen, bi lahko rekel celo da imaš samo (ne spolni, recimo idejno-osrečevalni) fetiš na idejo boga.

Se ti zdi da je sklepanje na podlagi tehnologije, da je znanstveno spoznavanje narave pravilno, logična napaka? Torej, ali meniš da tehnologija ni dokaz za pravilnost znanstvenih zakonov?

[Roman]

Debata je postala nepregledna, tako da sploh ne vem, ali naj se vmešavam. Pa vendarle.

Da ne bo pomote, osebno nisem nikogar hotel namerno užalit

No, saj te tega nisem obtožil.

jaz zelo spoštujem dosežke znanosti in se zanjo tudi zanimam.

Lepo.

Pa vendarle gredo moja vprašanja čez te okvire

Vprašanja gredo vedno čez okvire, tudi znanstvena.

Znanost enostavno ni na takšenm nivoju, da bi bila primerjava sploh relevantna.

Hm, duhovnost pa pravzaprav tudi ne.

In na koncu teh misli je zopet potrebno videti svet takšen kot je v resnici, ne pa vztrajno trdit da je takšen kot ga "vidiš" in misliš, da si videl vse.

Prav, a kdo vendar vidi svet "v resnici"? Jaz menim, da znanost veliko bolj kot še tako razvita duhovnost.

Na svetu so tudi zaporniki, ki niso hoteli iz zapora. Ker enostavno nimajo kam iti. Žalostno, toda tako sami hočejo.

Če nimajo kam iti, je brezpredmetno, ali si to želijo ali ne. Če želijo zaradi tega biti žalostni, pa je res lahko delno njihova odločitev.

Uživajte v poletju

In kaj manjka zimi?

[bianko]

Če ne bi bilo znanstvenikov, ki so razvili vso to tehnologijo, ki jo uporabljata tudi Vedež in mali ter imata toliko čez njo za povedati, potem mi ne bi takole komunicirali o bogo, smislu in nesmislu, ampak bi naprej strogo držali biblije in nedeljskih maš. Šele vsa ta znanost je dala možnost stopiti korak naprej zato ne toliko pljuvati po njej. Itak je pa bog vse kar obstaja, znanost in tehnologija, atomi, čas, življenje, dobro, zlo, krompir, pulzarji,hudič,......... Torej znotraj samega vsebivajočega boga potekajo polemike o tem ali obstaja ali ne.
amen

[Roman]

Itak je pa bog vse kar obstaja

Kako lahkotno. Definicij je še veliko več, le katera bi bila prava?

Torej znotraj samega vsebivajočega boga potekajo polemike o tem ali obstaja ali ne.

Ti se hecaš. Ni dvoma o tem, da obstaja vse, kar obstaja. Dvomljiv je obstoj boga, kakorkoli ga že kdo definira (ali pa pa trdi, da je zunaj vseh definicij).

[Vedež]

Citiram:
Znanost enostavno ni na takšenm nivoju, da bi bila primerjava sploh relevantna.
Hm, duhovnost pa pravzaprav tudi ne.

Odvisno od tega, kako dobro razumeš "duhovnost".

Znanstveni primer zakaj tale debata nima korenin: Če nekdo ne razume, ne zna, se ne trudi razumeti, ga ne zanima npr. osnovnošolska matematika - le kako se bo lahko vključil v razpravo o diferencialnih enačbah višjega reda ali trojnih integralih funkcije ?

Citiram:
In na koncu teh misli je zopet potrebno videti svet takšen kot je v resnici, ne pa vztrajno trdit da je takšen kot ga "vidiš" in misliš, da si videl vse.
Prav, a kdo vendar vidi svet "v resnici"? Jaz menim, da znanost veliko bolj kot še tako razvita duhovnost.

Tukaj ti manjka del snovi, ki se nahaja med poštevanko in do sedaj zadnjim stadijem matematike. Je pa lepo, da meniš in ne trdiš, ker tudi jaz ne trdim in nikogar ne prepričujem, jaz enostavno vem (pa četudi le za sebe)

Če gledaš svet le skozi do sedaj odkrito znanost, tehniko in tudi prakso, da jo ne pozabimo omeniti, ker sestavlja trenuten materialni svet, kot ga vidiš, potem moraš razumeti ali pa si vsaj dopustiti možnost, da to še ni VSE oziroma se lahko zgodi, da je infinitizemalno malo, se razumemo?

In kako lahko človek s tem malim koščkom znanja maha pod nos vseobsegajočem znanju ? Še bolj egoistično pa je, da izjavlja, da je to kar ve skozi napisano - priznano - uveljavljeno znanost, več od nečesa kar mu sicer ni znano (duhovnost ali kakorkoli že imenujemo nekaj kar presega trenutne okvire znanosti).

Vrnimo se v preteklost, ko so enako mislili in je Galileo rekel nekaj več. Že takrat so mislili, da so vedeli vse, zato so ga obsodili na smrt. Pa vendarle smo šli v vesolje in odkrili internet.

Izjave, da znanost ve vse, slabijo znanost, ker ji ne dopuščajo nadaljnega razvoja. In tako dalje, da ne bom vsega povedal ...

[Roman]

Vedež, seveda ne trdim, da je znanost vse. Tudi ne trdim, da je z znanostjo mogoče priti do resnice, karkoli si pod tem že predstavljamo. Trdim pa, da bližje, kot lahko pride znanost, ni mogoče priti z nobeno drugo metodo.

jaz enostavno vem (pa četudi le za sebe)

Kaj veš? In kako to veš?

potem moraš razumeti ali pa si vsaj dopustiti možnost, da to še ni VSE

To sploh ni problem. Takoj, ko bo nastopilo "VSE", je z znanostjo konec.

In kako lahko človek s tem malim koščkom znanja maha pod nos vseobsegajočem znanju?

Tu pa se začnejo stvari zapletati: Kaj je po tvojem vseobsegajoče znanje?

Še bolj egoistično pa je, da izjavlja, da je to kar ve skozi napisano - priznano - uveljavljeno znanost, več od nečesa kar mu sicer ni znano (duhovnost ali kakorkoli že imenujemo nekaj kar presega trenutne okvire znanosti).

Nekdo, ki bi po vsej sili rad uveljavljal svoje neznanstvene poglede, bo seveda pljuval po znanosti tudi z očitkom egoizma. Pa ne gre za egoizem, gre za pogled na resnico, ki bi jo radi spoznali, in pogled na metodo, ki daje rezultate. Zanimivo pri tem je tudi to, da naj bi izsledki duhovnega iskanja bili avtomatično nekaj višjega. Ni to egoizem?

In kateri so ti izidi duhovnega iskanja? In zakaj so iskalci tako občutljivi na domljivce?

je Galileo rekel nekaj več.

Ja, odkrito je podvomil v dogmo, v predpisano teorijo, ki je varovala neko oblastno strukturo. Na kateri strani si?

Izjave, da znanost ve vse, slabijo znanost, ker ji ne dopuščajo nadaljnega razvoja.

Se popolnoma strinjam. Tega nihče ne trdi (vsaj jaz za nobenega ne vem).

[Vedež]

Nisem nasprotnik znanosti, v bistvu sem njen zagovornik in ne nasprotnik, toda sedaj govorimo o tolerantnosti. Cerkev, ki je v prispodobah tisočletja učila o nastanku sveta, je morala v novejši dobi popustiti znanosti in na nek način dopušča možnost evolucije, fizikalnih sprememb, nastanku Zemlje kot planeta iz procesov v vesolju, itd.

Jaz na znanost ne gledam le na abolutno mejo doseženega, torej napisanega. Kajti v določenem trenutku preteklosti je bila vsa znanost človeštva udarec kamna ob kamen. Znanstvenika kamene dobe si težko prepričal, da bo lahko uporabljal internet .

Kaj je vseobsegajoče znanje? Razlika od današnjega (znanstvenega znanja) do vseobsegajočega znanja je veeeeliko večja kot razlika od kamna ob kamen do uporabe internetnih storitev.

To sploh ni problem. Takoj, ko bo nastopilo "VSE", je z znanostjo konec.

Saj VSE je znanost, ker znanost je del VSEGA.

Pojem je toleranca.

Kaj veš? In kako to veš?

Kaj in koliko pa ti veš? A lahko odgovoriš?

Kar si jaz mislim, da vem (tole sem se sedaj dobro izrazil in se po Pilatovsko opral krivde za govorice), ni mogoče znanstveno dokazat (s priznanimi in razpoložljivimi metodami ter znanjem do trenutno "dovoljene" meje). To mejo predpisuje znanost. Včeraj kamen, jutri Mars. Meja se oddaljuje... toda vseobsegajoče znanje bo še vedno zeelooo daaaleč, dokler .... eh

[Roman]

Vedež, veliko sem se že pogovarjal z ljudmi različnih prepričanj in vedno se je na koncu izkazalo, da je osnovni problem čisto na začetku, da gre namreč za uporabo istih besed za precej različne pomene. Pri nama se mi sicer zaenkrat zdi, da pojme enako razumeva, ampak nikoli zares ne veš.

Spraševal sem te po vseobsegajočem znanju, pa si mi samo omenil neko razliko. S tem mi seveda nisi odgovoril na vprašanje. Osnovni pogoj obstoja znanja je obstoj (raz)uma, ki to znanje poseduje, ga uporablja in tolmači. Vseobsegajoče znanje torej potrebuje vseobsegajočega nosilca, torej sva pri bogu. Če nosilca ni, ne gre za znanje, ampak kvečjemu za zakonitosti, lastnosti. Se strinjaš?

Kar pa se človeške znanosti tiče, je seveda res, da se z odkritji in spoznanji širi in razvija tudi nosilec, človeški um. Hkrati z jezikom.

Saj VSE je znanost, ker znanost je del VSEGA.

Če je znanbost del vsega, potem mora biti v "vsem" še nekaj, kar ni znanost.

Pojem je toleranca.

Toleranca omogoča, da se midva pogovarjava. Strinjam se, da mora biti med znanostjo in duhovnostjo dialog (ki je nujno pogojen s strpnostjo), a če je resnica samo ena, izidi dialoga ne morejo biti povsem poljubni, pa naj si bojo še tako odvisni od različnih zornih kotov.

Kaj in koliko pa ti veš? A lahko odgovoriš?

Seveda, prav preprosto: večino stvari so me naučili, nekatere stvari pa sem imel tudi priložnost preveriti.

Kar si jaz mislim, da vem (tole sem se sedaj dobro izrazil in se po Pilatovsko opral krivde za govorice)

Ha, ha, ampak čemu vendar govoriš o krivdi?

dokler .... eh

Dokler?

[Vedež]

Toleranca omogoča, da se midva pogovarjava. Strinjam se, da mora biti med znanostjo in duhovnostjo dialog (ki je nujno pogojen s strpnostjo), a če je resnica samo ena, izidi dialoga ne morejo biti povsem poljubni, pa naj si bojo še tako odvisni od različnih zornih kotov.

Saj pri meni v bistvu ne gre za dialog med znanostjo in duhovnostjo. Sploh pa ne enačim moje duhovnosti z nobeno religijo.

Namreč od kar vem zase, iščem odgovore, ker vem, da nekaj ni prav. Iskal sem odgovore v znanosti. Nihče ne ve.
Iskal sem odgovore v religijah. Religije častijo Boga, so predane duhovnosti - pa vendarle so si različne in ne dajejo končnih odgovorov.

Zato lahko po eni strani izenačim religiozne vernike, ki slepo verjamejo napisanim knjigam in ne ugovarjajo z znanstveniki, ki slepo verjamejo napisanim knjigam in ne ugovarjajo.

Vprašanje je koliko hočeš izvedeti in kdaj?

Spraševal sem te po vseobsegajočem znanju, pa si mi samo omenil neko razliko. S tem mi seveda nisi odgovoril na vprašanje. Osnovni pogoj obstoja znanja je obstoj (raz)uma, ki to znanje poseduje, ga uporablja in tolmači. Vseobsegajoče znanje torej potrebuje vseobsegajočega nosilca, torej sva pri bogu. Če nosilca ni, ne gre za znanje, ampak kvečjemu za zakonitosti, lastnosti. Se strinjaš?

Nosilec vseobsegajočega znanja si ti sam. Ta izjava ti verjetno ne bo po meri.

Če je znanbost del vsega, potem mora biti v "vsem" še nekaj, kar ni znanost.

Vse preveč smo ujetniki besede. Kaj je znanost?

Je le popisovanje pojavov na Zemlji in v vesolju. Zame to nikoli ne bo raziskovanje, ker ne moreš ničesar odkriti, lahko le popisuješ. Razvoj tehnologije zaradi boljšega opazovanja pojavov, je le rezultat tega dela.

Kolumb je odkril Ameriko - ha, ha, le besedna potegavščina. Pripeljal se do nje.

Einstein in Newton, da ne naštevam naprej, so le popisovali. Kaj mi torej lahko ponudi znanost? Avto, TV, telefon, letalo, ...? OK.

Zato ne razumem kako lahko nekdo reče, da bo z znanostjo odgovoril na temeljna vprašanja? Prepričan sem, da obstaja način za odgovore, vendar jih v znanosti in religijah ni ali pa so skrite .

[mali]

Iskal sem odgovore v religijah. Religije častijo Boga, so predane duhovnosti - pa vendarle so si različne in ne dajejo končnih odgovorov.

Preberi si Evangelij po Janezu: Jezusova valikoduhovniška molitev;
Jn 17,1-26, imaš ga tudi na internetu.
Končni odgovor - tvoj jaz naj se zlije z Bogom, ki sam sebi pravi:
Jaz sem, ki sem. Oziroma samo sam svoj jaz doseži s pozornostjo pa bo.

Resnica, ki se skozi stoletja ne spreminja, beseda "jaz" ostaja "I", "ICH",...