Kaj je za vas smisel zivljenja?

[GJ]

"Naključje samo po sebi ne obstajaja. Obstaja pa za nas oziroma naš razum"

O pri Zevsu, pa saj to že ves čas trdim in dokazujem tudi sam.
Sicer pa ni važno.

Sorry, vendar pa tebi nisem nič nasprotoval..
Nasprotujem Vedežu, ki trdi da obstaja nek univerzalen vsesplošen vesoljni smisel.
Smisel obstaja, vendar ne more biti univerzalen. Je produkt posameznikove zavesti.

Lep dan želim..

[igy]

GJ: se strinjaš, da če ni naljučij, je bilo že vse določeno ob prapoku?

[GJ]

GJ: se strinjaš, da če ni naljučij, je bilo že vse določeno ob prapoku?

Pravokator..

Nič ni bilo določeno
Čas je dimenzija in ona je tista, ki določuje. Torej
Ob prapoku pa kakršen koli je že bil, ni bilo še nič določeno, razen prapoka samega.
Realni svet določa trenutek sedanjosti.
In samo sedanji trenutek obstaja Oziroma trenutno stanje energije je tisto, ki pomeni sedanjost neke točke v prostoru.

Iz istega razloga kot ne obstajajo naključja ne obstaja preteklost in enako velja za prihodnost.

Vsi ti pojmi so produkt človekove zavesti.

Za svoj obstoj se morajo prikrasti v posameznikovo zavest.
Naj vas ne zmede, ampak vse to potrebuje človeški ego, da lahko v svojem razvoju napreduje in dojema.

Lahko noč želim..

[igy]

Komplikator...

Če ni naključij potem mora tudi čas biti določljiv. Kdo ali kaj pa potem določuje čas?

Iz istega razloga kot ne obstajajo naključja ne obstaja preteklost in enako velja za prihodnost.

Katerega razloga

Tole pa je za mene pregloboko.

[Roman]

Strinjam se s tem, da je sedanjost (prav ta trenutek) edino, kar realno obstaja. In v tem sedanjem trenutku ni ne preteklosti in ne prihodnosti. Ampak preteklost je bila, njen "sedanji" trenutek je bil in je skozi naravne zakonitosti vplival na sedanji trenutek. Na preteklost lahko sklepamo iz preprostega in nedvomnega opažanja, da se stvari spreminjajo. Seveda je to opažanje odvisno od spomina, ki hrani preteklost, ta pa se razlikuje od sedanjosti. Edina razlaga za to razlikovanje je spreminjanje. Preteklost je torej bila in prihodnost bo, četudi je zdaj samo zdaj.

[ap-čiha]

"Iz istega razloga kot ne obstajajo naključja ne obstaja preteklost in enako velja za prihodnost.
Vsi ti pojmi so produkt človekove zavesti.
Za svoj obstoj se morajo prikrasti v posameznikovo zavest.
Naj vas ne zmede, ampak vse to potrebuje človeški ego, da lahko v svojem razvoju napreduje in dojema"

To je to. Sposobnost dojemati preteklost, predvidevati prihodnost in oboje povezati s sedanjostjo pa nas dela funkcionalne.

[GJ]

Komplikator...

Če ni naključij potem mora tudi čas biti določljiv. Kdo ali kaj pa potem določuje čas?

Hmm, ja..
Čas je fizikalna dimenzija.

Čas povsem absolutno določa le trenutek sedanjosti.
Vse ostalo pa so naprave, ki merijo čas glede na sedanje/pretekle dogodke.

Torej še enkrat: Sam potek časa določa stanje energije v neki točki prostora. In ker je točk v realnem prostoru neskončno veliko je tudi načinov poteka časa neskončno veliko.

Čisto matematično gledano, je sedanjost odvod časa po življenju.

Strinjam se s tem, da je sedanjost (prav ta trenutek) edino, kar realno obstaja. In v tem sedanjem trenutku ni ne preteklosti in ne prihodnosti. Ampak preteklost je bila, njen "sedanji" trenutek je bil in je skozi naravne zakonitosti vplival na sedanji trenutek. Na preteklost lahko sklepamo iz preprostega in nedvomnega opažanja, da se stvari spreminjajo. Seveda je to opažanje odvisno od spomina, ki hrani preteklost, ta pa se razlikuje od sedanjosti. Edina razlaga za to razlikovanje je spreminjanje. Preteklost je torej bila in prihodnost bo, četudi je zdaj samo zdaj.

Seveda..
Poglejmo še malo drugače..
Dejstvo je, da časa ne moremo zavrteti v preteklost ali pa v prihodnost kot bi to nekateri želeli. Če bi prihodnost oziroma preteklost res obstajala bi bilo to možno, tako pa to ni mogoče.
Preprosta definicija preteklosti je, da je to množica dogodkov, ki so se že dogodili. In ker jih določa čas, realno ne obstajajo več. Preteklost obstaja zgolj kot pojem in enako velja za prihodnost.

Glede samega načina zavedanja preteklosti oziroma prihodnosti v človeški zavesti pa sta to dva ločena mehanizma.
Naše dojemanje preteklosti je v predvsem vezano na naš spomin in razpoložljive spominske medije, ki jih znamo uporabljati.
Naše dojemanje prihodnosti pa je odvisno od preteklih dogodkov v naši zavesti in zmožnostjo povezovanja le teh. Sposobnost povezovanja preteklih dogodkov v naši zavesti rodi naše zavedanje prihodnosti.

Torej če rečemo, da za nas obstaja preteklost, obstaja zgolj abstraktno v mehanizmu posameznikove zavesti.


Lep dan želim..

[ap-čiha]

Lepo povedano.

[GJ]

To je to. Sposobnost dojemati preteklost, predvidevati prihodnost in oboje povezati s sedanjostjo pa nas dela funkcionalne.

In če še malo razmislimo.. Kar naenkrat vidimo, da je to osnovna lastnost obstoja neke poljubne inteligence. Ne hitrost premetavanja informacij, temveč predvsem sposobnost zavedanja, dojemanja preteklih dogodkov in njihovo smiselno povezovanje.
Je pa to že povsem druga, vsporedna tema..

Lep dan želim še naprej..

[igy]

Se strinjam, da ta trenutek obstaja samo sedanjost.
Ampak to, da preteklost in prihodnost ta trenutek ne obstajata nima nobene povezave z naključjem. Še vedno trdim, da če ni naključij, je vse, kar se ta hip dogaja, že bilo določeno nekje v preteklosti - točneje v točki t=0.

[GJ]

Ampak to, da preteklost in prihodnost ta trenutek ne obstajata nima nobene povezave z naključjem.

Če bi pogledal malo nazaj po tej temi, bi vedel zakaj to trdim.

Še vedno trdim, da če ni naključij, je vse, kar se ta hip dogaja, že bilo določeno nekje v preteklosti - točneje v točki t=0.

Absolutno gledano točka nič ne obstaja.
Čas je dimenzija. In dimenzije nimajo ne začetka niti ne konca.
Vse kar se je v preteklosti dogodilo se je dogodilo, res pa je da pretekli dogodki neposredno vplivajo na sedanje dogodke.

Toja časovna točka nič je dogodek, ko so te prijeli za noge in te dvakrat udarili po ritki, nakar si izbljuval porodno tekočino in prvič zajokal..

Več kot očitno je, da tvoj čas spoznanja še ni prišel.

Lep večer želim..

[igy]

Oprosti, ampak nimamo vsi tako prodornih misli .

Od kod pa dokaz, da točka t=0 ne obstaja. Zakaj se potem pri začetku vesolja govori o točki nič. Pa pustimo to, ker to ni pomembno. Govorimo o moji točki nič. Torej, če ni naključij je s tem, ko sem se rodil, moja življenska pot že določena. Nekdo ali nekaj, ki ima vse podatke o vseh zakonitostih lahko določi vse dogodke v mojem življenju. Brez filozofiranja: da ali ne

[bianko]

igy je napisal:

Če ni naključij potem mora tudi čas biti določljiv. Kdo ali kaj pa potem določuje čas?

Materija tvori prostor. Sprememba tega prostora pa je čas. Toda zakaj pa bi se materija spreminjala?

[Roman]

Če je čas dimenzija, to še ne pomeni, da se razteza v vse (obe) smeri neskončno, oziroma to še ne pomeni, da nima začetka. Če se strinjamo, da obstaja samo ta trenutek, pa čas sploh ni dimenzija. Njegov začetek (in konec) je v tem trenutku.

Poleg tega pa bi rad poudaril razliko med determiniranostjo in tako imenovano usojenostjo. Če je svet determiniran (veliko razlogov nas napeljuje k tej domnevi), pomeni, da se spreminja samo na en sam način, ki je tudi edini možen. To ne pomeni, da obstaja usoda ali nekakšen zapis prihodnosti, ki ga je mogoče "prebrati". Edini način, da spoznamo svojo prihodnost, je ta, da jo doživimo. Če je svet determiniran, je seveda veliki pojem "svobodna volja" samo iluzija.

Vsaj zame je tu nerešena uganka, v kolikšni meri slovito načelo nedoločljivosti, ki velja v svetu zelo majhnih razdalj, vpliva na determiniranost sveta. Ali je med kvantnim svetom in tem, ki ga zaznavamo in se nam zdi determiniran, kakšna meja?

[GJ]

Če je čas dimenzija, to še ne pomeni, da se razteza v vse (obe) smeri neskončno, oziroma to še ne pomeni, da nima začetka.

Čas je (podobno kot prostorske) abstraktna matematična dimenzija. In v abstraktnem svetu se razteza v obe smeri neskončno.

Kaj povezuje realni svet z abstraktnim?

ENERGIJA?

Energija je edina materialna dimenzija. (Zato ji nekateri pravimo 'medij'.)
Stanje energije določa obliko realnega prostora, njeno širjenje oziroma nihanje pa potek realnega časa.
Energija preprosto povedano nima končne niti začetne oblike zato se neprestano spreminja. In prav to njeno spreminjanje poganja naš realni čas.

igy !!!

Nastanek energije iz nič bi lahko pomenili tudi nastanek realnega časa.
Vendar, ker vemo, da energija ne more nastati iz nič temu ne more biti tako.
Pra-pok je rojstvo vesolja in ne energije, kot nekateri radi zmotno predpostavljajo.
In če je energija večna je večen tudi čas.

Če se strinjamo, da obstaja samo ta trenutek, pa čas sploh ni dimenzija. Njegov začetek (in konec) je v tem trenutku.

Trenutek je abstraktna matematična točka. Poljuben interval časa je sestavljen iz neskončno trenutkov. Zmotno je misliti, da je sedanjost zgolj ena sama točka. Sedanjost ima neskončno veliko točk in vsaka ima svoj naklon. Naklon predstavlja hitrost poteka časa, ki je odvisen od hitrosti širjenja energije v dani točki trenutka.

Za bitja, ki imajo eno samo materialno telo, obstaja ena sama sedanjost.
In prav sedanjost je naša edina skupna točka z realnim časom.

Poleg tega pa bi rad poudaril razliko med determiniranostjo in tako imenovano usojenostjo. Če je svet determiniran (veliko razlogov nas napeljuje k tej domnevi), pomeni, da se spreminja samo na en sam način, ki je tudi edini možen. To ne pomeni, da obstaja usoda ali nekakšen zapis prihodnosti, ki ga je mogoče "prebrati". Edini način, da spoznamo svojo prihodnost, je ta, da jo doživimo. Če je svet determiniran, je seveda veliki pojem "svobodna volja" samo iluzija.

Vsi, ki smo vsaj malo svobodni bojevniki, se strinjamo s teboj.
In zato smo svobodni.

Vsaj zame je tu nerešena uganka, v kolikšni meri slovito načelo nedoločljivosti, ki velja v svetu zelo majhnih razdalj, vpliva na determiniranost sveta. Ali je med kvantnim svetom in tem, ki ga zaznavamo in se nam zdi determiniran, kakšna meja?

Meja smo in bomo vedno mi sami.
Mejo določa moč, stopnja posameznikovega razuma.

Lep večer želim..