Kaj je za vas smisel zivljenja?

[GJ]

Govorimo o smislu življenja, ki je absoluten glede na to, da ga je popisovalec odkril zunaj časovne komponente. Saj veste o čem govorim, toda, hmm - nalašč nočete razumeti, no ... tudi prav.

No pa še enkrat lepo po korakih..
1)Življenje, ki ni povezano s časom realno ne obstaja, ne obstaja niti v abstraktnem (duhovnem) svetu. Razlog je seveda čisto preprost. Če življenje ni povezano s časom ne moremo govoriti več o življenju. Upam, da se vsaj v tej točki strinjaš.
2)Vse kar obstaja izven vpliva dimenzije časa realno (v našem resničnem svetu) ne obstaja.
3)Absolutni smisel (življenja ali česar koli drugega) ne more obstajati, ker obstajati pomeni živeti.
4)Sedaj lahko razumeš zakaj absolutni prostor realno ne obstaja. Ne obstaja niti absolutni čas kajti tudi on je popolnoma abstrakten. To, kar mi imenujemo čas je v resnici gibanje energije, zato čas ni in ne more biti absoluten v nobeni točki tega vesolja.
5)Odkrivanje zunaj časovne dimenzije logično zopet ni možno. Odkrivati pomeni biti prisoten v času. To kar ti imenuješ odkrivanje se v resnici imenuje miselno popotovanje ali po domače sanjarjenje.
6)Sanjarjenje, odkrivanje oziroma hotenje pa kot je že dejal Roman: <b>..ne dokazuje smisla, ampak naravo naše zavesti.</b>

Potrudi se razumeti vsaj to zadnjo misel in če ti bo uspelo boš izvedel veliko več o sebi..

Lep dan želim..

[Vedež]

Ujetniki besednih iger smo, kadar gre za takšno debato.
Ni kaj. Kar si napisal drži. Toda gledal si skozi ključavnico zunanjih vrat, opisoval pa sobo v kateri te držijo zaprtega.

1. Tvojega življenja po tvoji smrti ni (vsaj tega ne kot ga doživljšaš pravkar). V redu.

Pa dajmo: Za tistega, ki je včeraj umrl, življenje ne obstaja, toda drugi še živijo, torej življenje po smrti obstaja.

2. Kaj je naš resnični svet? V kolikor so višje razvite civilizacije, niso le tehnološko naprednejše (to je že res zastarela fraza), temveč vedo več o energijah, katere ti ne prizneš, ker (še) niso v enciklopediji.

3. Kdo je to rekel, da obstajati pomeni živeti ? Obstajati ne pomeni nujno tudi živeti. Je pa res, da živeti pomeni obstajati.

4. Besede o absolutnosti lahko prevračaš v svoj matematični pogled, toda moje imajo drug pomen (so pa podobno naglašene).

5. Kdo pa kaj odkriva? Dejstva so bila preden smo se rodili.

6. Trenutni smisli vs. univerzalnem smislu.

LP

[Roman]

1. Moje življenje po smrti drugega? Ha, ha, pa to je čisto sprenevedanje.
2. Višje civilizacije (katere pa?) poznajo energije, ki jih GJ in jaz ne priznavava? No, jaz za te energije sploh ne vem, torej jih ne morem ne priznavati. Povej kaj o njih (in ne reci, da si to že storil).
3. To, da so bila dejstva preden smo se rodili, pa je še eno sprenevedanje. Razen če je tako treba razumeti tvoj smisel za humor.
4. Univerzalni smisel, kaj je to?

[GJ]

Ujetniki besednih iger smo..

Razlog je popolnoma jasen! Niti enega tehtnega argumenta še nisi navedel, ki bi jasno govoril o nečem, kar je nam nevednim skrito. Razen seveda to, da verjameš v tisto, kar je všeč tvojemu jazu.

1. Tvojega življenja po tvoji smrti ni (vsaj tega ne kot ga doživljšaš pravkar). V redu.

Tako je, vendar nekateri rajši verjamejo v nebesa ali pa mogoče v reinkarnacijo in na koncu popolno razsvetljenje. Tudi vredu..

Pa dajmo: Za tistega, ki je včeraj umrl, življenje ne obstaja, toda drugi še živijo, torej življenje po smrti obstaja.

Tole je pa slaba besedna igra.
Tisti, ki je umrl ne živi več in zanj življenje ne obstaja več.
Kajti 'Dolgost življenja našega je kratka', če citiram Francija. To, če se ga slučajno še kdo spomni je pa he, he, he..

2. Kaj je naš resnični svet? V kolikor so višje razvite civilizacije, niso le tehnološko naprednejše (to je že res zastarela fraza), temveč vedo več o energijah, katere ti ne priznaš, ker (še) niso v enciklopediji.

Kaj je naš resnični svet? Sam si si napisal odgovor. Resnica je lahko zgolj ena. Torej je tudi resnični svet zgolj eden. Vse ostalo so sanje in sanjarjenja.

3. Kdo je to rekel, da obstajati pomeni živeti ? Obstajati ne pomeni nujno tudi živeti. Je pa res, da živeti pomeni obstajati.

Nihče! Obstajati pomeni, da si iz energije in ker si iz energije zate velja čas. Energija, ki ni povezana s časom ne obstaja.

4. Besede o absolutnosti lahko prevračaš v svoj matematični pogled, toda moje imajo drug pomen (so pa podobno naglašene).

Da imajo drug pomen? Jaz in mislim, da bi se našel še kdo, bi prej rekel, da nimajo ravno nekega pomena.

5. Kdo pa kaj odkriva? Dejstva so bila preden smo se rodili.

Ti odkrivaš vendar! In odkrivaš DEJSTVA pravilna oziroma spoznavaš napačna, nova ali pa stara.

6. Trenutni smisli vs. univerzalnem smislu.

Še enkrat! Univerzalnost je človeški izum, ki pripada zgolj sanjskemu svetu, nastal je podobno kot pravljice o Princu na belem konju itd. Z njimi pa se hrani otroški ego. Vendar otroci odrastejo in..

Ehh.. Lep dan prav vsem želim.

[Vedež]

Vendar otroci odrastejo in..

Potem vidijo, da ni vse le zidanje gradov iz peska. Hvala enako

Pri tebi in še bi se kdo našel npr. Roman, je Iluzija resničnega tako močna, da pač ne moreta videti drugače.

Morda pa Einstein & company o času in energijah (še) niso povedali vsega, toda ti si prepričan v slednje.

Kaj je naš resnični svet? Sam si si napisal odgovor. Resnica je lahko zgolj ena. Torej je tudi resnični svet zgolj eden. Vse ostalo so sanje in sanjarjenja.

Toda kdo sanja ??? Jaz sem prepričan, da ti. Pa ti?

Saj te prime, pa te mine ..... LP Hi, hi

[GJ]

Toda kdo sanja ??? Jaz sem prepričan, da ti. Pa ti?

Tudi prav.. Vendar si v tem primeru ti moja izmišljena sanjska oseba.

Lep dan še naprej..

[Vedež]

Ni ravno tako. Preveč se držiš logike.

Če grem po tvojih stopinjah in se držim logike, potem poglejva kaj si rekel:

3)Absolutni smisel (življenja ali česar koli drugega) ne more obstajati, ker obstajati pomeni živeti.

Torej je kamen živ, ker obstaja. Živo je torej čisto vse: molekula, atom, elektron, vsi delci.

[GJ]

Ni ravno tako. Preveč se držiš logike.

Če grem po tvojih stopinjah in se držim logike, potem poglejva kaj si rekel:

3)Absolutni smisel (življenja ali česar koli drugega) ne more obstajati, ker obstajati pomeni živeti.

Ahh.. Seveda, če ti nisem bil dovolj jesen lahko ponoviva.
Vendar vedi ni dovolj, če si stvari zgolj zapomniš tako kot to počneš ti. Ja vem to uči vera.
Vendar pa je potrebno stvari o katerih govorimo na tem forumu tudi razumeti.
Ko sem to napisal sem govoril o materialnih (realnih) stvareh. Torej, seveda nič ni večno niti kamen. Tudi zanj lahko trdimo da ima svoj nastanek (rojstvo) in uničenje (smrt) vmes pa obstaja oziroma ima svoj življenjski čas. V takšnem kontekstu lahko trdimo, da kamen živi! Vendar ne živi tistega pravega življenja kot ga živimo bitja, saj ne more vplivati na svojo prihodnost kot to počno resnično živa bitja.
Ti pa si govoril, o obstoju abstraktnih stvari kot je recimo univerzalni smisel in pa o tem kaj si bil pred začrtkom in da boš obstajal tudi po koncu.
Daj vzemi si čas in razmisli o čem sem sploh pisal. Saj sem bil skrajno preprost.

Za miselni vzorec si lahko vzameš sledečo misel:

Kakšna je razlika med vernikom in nevernikom?

Vernik verjame, da verjame.
Nevernik verjame, da ne verjame.

...


Dej pazi se Vedež! Počasi sem se nasitil enoličnih sanj kajti, ko se zbudim se razbliniš.

Lep dan še naprej želim pa čeprav zgolj v sanjah..

[Vedež]

Torej si ti nevernik, ki verjame, da ne verjame. Česa ne verjameš?

Kaj si torej ti? Ali morda ne verjameš v cesto po kateri hodiš? Ne verjameš v hišo, v kateri živiš, ne verjameš v svoje življenje? Potem bi si bila blizu po razmišljanju, ker jaz vsega namreč ne verjamem.

Ali pa si morda vernik zato, ker verjameš v vse prej omenjeno?

Ahh.. Seveda, če ti nisem bil dovolj jesen lahko ponoviva

Dovolj si bil jasen, nimam potrebe za možganskim naprezanjem ob takšnih argumentih.

Jaz pa vem, da zate nisem dovolj jasen, ker nimaš v svojem načinu razmišljanja prostora za to.

Ps.: Pa dobro razmisli in me ne predalčkaj, ker nisem to kar misliš

Skrivnost je (skoraj) vedno med vrsticami, LP

[GJ]

Torej si ti nevernik, ki verjame, da ne verjame. Česa ne verjameš?

Glej zopet bom ponovil, ker vidim, da si površen..
Kajti v tem miselnem vzorcu je skrit pomen <b>smisla</b>.
In to je tudi bil moj namen.

Daj vzemi si čas in razmisli o čem sem sploh pisal. Saj sem bil skrajno preprost.

Za miselni vzorec si lahko vzameš sledečo misel:

Kakšna je razlika med vernikom in nevernikom?

Vernik verjame, da verjame.
Nevernik verjame, da ne verjame.

Tvoj zaključek je popolnoma zgrešen, vendar pa kaže (poleg tvoje relativne mladosti) na tvoje osebnostne (karakterne) značilnosti in težave, ki jih imaš sam s seboj.

Kaj si torej ti? Ali morda ne verjameš v cesto po kateri hodiš? Ne verjameš v hišo, v kateri živiš, ne verjameš v svoje življenje? Potem bi si bila blizu po razmišljanju, ker jaz vsega namreč ne verjamem.

In pa cvetka kot je tale ..

Dovolj si bil jasen, nimam potrebe za možganskim naprezanjem ob takšnih argumentih.

Ps.: Pa dobro razmisli in me ne predalčkaj, ker nisem to kar misliš

Tvoj ponos?
Ne skrbi. Niti, za trenutek se nisem obremenjeval kdo si.

Skrivnost je (skoraj) vedno med vrsticami, LP

Tudi tokrat imaš prav, in če želiš boš pokazal tole tvoje (in ostalo pisanje) dobremu psihologu in on ti jo bo povedal in vendar ne razkril.

Lep večer želim..

[Vedež]

Tudi jaz te bom ponovno vprašal, ker si sam tako opredelil:

Si ti vernik, ker verjameš, da verjameš ali si morda nevernik, ker verjameš, da ne verjameš.

Jaz pravim, da si vernik.

Tvoj ponos?

Mimo, čisto mimo, sploh ni bilo to. Škoda, res škoda, ker misliš, da me razumeš.

Tudi tokrat imaš prav, in če želiš boš pokazal tole tvoje (in ostalo pisanje) dobremu psihologu in on ti jo bo povedal in vendar ne razkril.

Saj nisem rekel, da jaz ne sanjam, toda jaz vsaj priznam (in delno vem), da sanjam, ti pa ne (in nočeš) priznati, da sanjaš. Ti misliš, da so tvoje sanje resnične in jih tako govoreče zagovarjaš, da ti grem jaz s svojim pogledom na živce. To je osnovna razlika med nama. Ko se boš zbudil, boš videl, da sem imel prav. Zbudi se.

Lep zasanjan dan želim ...

[Roman]

Pri tebi in še bi se kdo našel npr. Roman, je Iluzija resničnega tako močna, da pač ne moreta videti drugače.

Hm, iluzija, ki pravi, da je vse drugo iluzija. To je pravzaprav problem celotnega človeštva. Ustvarjene in na začetku na videz čisto nedolžne ideje postanejo tako močne, da mu zavladajo. Izdelek se obrne proti izdelovalcu, spremeni njegovo mišljenje in obnašanje. In tega niti ni mogoče spremeniti, bitka je izgubljena. Naj so dokazi še tako prepričljivi, kaj šele, kadar jih ni, je ideja močnejša. Kdo je že dejal "tem slabše za dejstva"? Pa ne gre za sanje, ne gre za matrico, gre preprosto za prirojeno naivnost, za nagonsko posnemanje iz otroštva. Začaran krog.

Pri verovanju je treba dodati, da gre za verovanje (ki ni samo verjetje) v nadnaravno, v onostransko. Reči, da nekdo verjame da verjame ali ne verjame, je traparija. In kot sem že dejal, če je vera dovolj močna, se dejstva z njo ne morejo kosati. Resnica je pri tem nepotrebna postranska stvar.

[GJ]

Tudi jaz te bom ponovno vprašal, ker si sam tako opredelil:

Si ti vernik, ker verjameš, da verjameš ali si morda nevernik, ker verjameš, da ne verjameš.

Jaz pravim, da si vernik.

Glej, zastavim ti vprašanje in ti mi odgovoriš z vprašanjem.
Se ti mogoče le ne zdi, da je tukaj nekaj narobe?
In POZOR spraševal sem po razliki in ne kaj si ti oziroma jaz.
Vprašanje je bilo preprosto in pričakoval sem preprost odgovor. Sem pričakoval preveč?
Oziroma če te citiram..

Dovolj si bil jasen, nimam potrebe za možganskim naprezanjem ob takšnih argumentih.

.. se ti ne da naprezati možgančka da bi lahko odgovoril ali pa tiči je razlog nekje drugje, Hm.. le kje neki?

Škoda, res škoda, ker misliš, da me razumeš.

Nikakor, resnično te ne razumem se pa trudim..

Saj nisem rekel, da jaz ne sanjam,

Seveda, ker ti dovolim, da sanjaš v mojih sanjah.. Le ti tega ne nočeš priznati. Priznam tudi meni bi bilo težko.

Ti misliš, da so tvoje sanje resnične in jih tako govoreče zagovarjaš..

Vsake sanje, ki jih nekdo sanja so resnične sanje, seveda pa to velja le za tistega, ki jih sanja. Tukaj moram poudariti, da resničnost velja zgolj za sanje in ni nujno, da velja tudi za vsebino sanj.

..da ti grem jaz s svojim pogledom na živce.

Ugibaš, kaj jaz vidim?
Nič bat ni tako hudo.

..To je osnovna razlika med nama. Ko se boš zbudil, boš videl, da sem imel prav. Zbudi se.

Kaj si imel prav?
Morda, ampak prav si imel zgolj v mojih sanjah...

Ko se zbudim se razbliniš.

Lep dan želim, pa čeprav sanjski.

[Vedež]

Poglej: tvoj način opredelitve vernika in nevernika je zrasel pri tebi v trenutku navdiha. Ni razlike. Oba verjameta v nekaj (eden verjame da verjame, drugi verjame, da ne verjame) ali veruje.

Verniki poznajo še izraz "verovati", kar ima še drug pomen kot "verjeti". Pa pustimo to.

Lahko mi ponujaš znanstvene dokaze o vesolju, fiziki, matematiki, logiki in kemiji, pa ti še vedno povem, da so to le tvoje sanje, ki so tako resnične, da so te popolnoma prevzele.

Kaj si imel prav?
Morda, ampak prav si imel zgolj v mojih sanjah...

Ko se zbudim se razbliniš.

Ni res; ti veš, da obstajam. Jaz in ti torej nisva v sanjah. Tvoje misli, dejanja in svet okoli tebe so tvoje sanje.

Morda boš tako bližje smislu življenja (če ga imaš željo spoznati), lahko pa greš na plažo, se greš kopat in spit kakšno pivo. Tudi prav.

Hm, iluzija, ki pravi, da je vse drugo iluzija.

Ne gre za idejo, gre za popis realnega stanja. In realno ne obstajaš. To realnost ne enačiš z realnostjo prostora in časa. Realnost nad našo realnostjo.

[Roman]

Gre za idejo in ne popisuješ ničesar realnega. Seveda si želiš, da bi izgledalo, kakor da veš nekaj več kot drugi, a to je ravno tisti napuh, ki ga verniki pripisujejo nevernim. Utemeljevanje česarkoli s tem, da ti vidiš, drugi pa ne, je... ah, pa saj ni važno.