Prvi del sem ti že nekajkrat lepo pojasnil, zato ne vidim smisla ponavljati svoje razlage in razpredati nonstop iste stvari.
Poglejmo raje kakšen je bil tvoj odgovor zakaj jabolko ne pade iz roke.
"Ne ni komična sploh ne! Lepilo je čisto dovolj dober primer, ne ovrže naključja!
Nadalje pišeš:
"Le kako naj bi ga?
Še vedno ne OBSTAJA dovolj informacij da bi lahko napovedal izid poskusa 100%
Kršenmatiček pa si le zadel žebljico na glavico, pa saj to že ves čas govorim, da je naključje samo izraz ,ki jo uporabljamo kadar nimamo na razpolago dovolj informacij, ali pa jih imamo pa jih ne znamo pravilno uporabiti, ker nam manjka potrebnega znanja za to, oziroma ne poznamo pravih vzrokov za nek dogodek.
"tako da vsekaor naključje je."
Ne ,to je pomanjkanje prave informacije, je rezultat neznanja.
Informacija v tem primeru je, da je jabolko namazano z lepilom in te informacije ti nimaš, imaš pa informacijo da bo jabolko padlo iz roke zaradi sile teže jabolka, ki si si jo pridobil že pred tem. Nimaš torej vseh informacij, zato stvar poenostaviš in govoriš o naključju, ker jabolko proti pričakovanju ne pade iz roke.
"Recimo da bi nekdo drug vedel da je lepilo na jabolki a bi lahko 100% predvidel da bo jabolko ostalo na roki?"
Prvi del vprašanja je dober in v njem se skriva rešitev problema ,ali naključje res obstaja, drugi del pa je v bistvu ponavljanje istega primera preko druge osebe.
Če bi nekdo drug vedel ,da je jabolko namazano z lepilom bi imel - za razliko od tebe - informacijo, ki jo ti nimaš. Oba imata sicer informacijo ,da jabolko pade na tla, če ga izpustimo iz dlani, vendar ima on informacijo več kot ti. Sedaj ti izpustiš jabolko iz roke in doživiš presenečenje. Tvoj zaključek je, da je jabolko obviselo v tvoji dlani zaradi lepila. To lepilo se je - po tvojem - znašlo na jabolku po naklučju. Vendar opazovalec (tisti drug) natančno ve da jabolko ne bo padlo in natančno ve zakaj ni padlo ker ima iformacijo ,da je namazano z lepilo (tako kot si sam napisal da to on ve). Zate je dogodek z jabolkom naključen, zanj je isti dogodek z jabolkom pričakovan. Torej gre za povsem en in isti dogodek ,ki naj bi bil s stališča osebe A naključen, s stališča osebe B pa je pričakovan. Razlika v razlagi tega dogodka pri osebah A in B je samo potrebna INFORMACIJA ki jo oseba A nima, oseba B pa jo ima. Torej je mnenje osebe B zaneslivejše kot mnenje osebe A saj ima na razpolago več točnih informacij. Če torej vprašaš osebo B ali je jabolko ostalo v roki zaradi nakjlučja ali zaradi lepila, bo trdil da je vzrok lepilo, ne pa da je vzrok naključje.
"Pa recimo da bi nekdo tretji imel vse informacije (recimo vsega vesolja -za trenutke preden spstim jabolko) A bi lahko predvidel ali bo stala v roki ali ne s 100% natančnostjo? Torej lahko tvorimo z neskončno neabsolutnimi informaciami končen in absolutni zaključek?"
Na takšno zelo podobno vprašanje sem že enkrat prej odgovoril, v bistvu pa je povsem zgrešeno postavljeno, ker že sam osnovni pogoj, imeti vse informacije od začetka vesolja, ni mogoče izpolniti. Zato pa zaradi našega lažjega raumevanja stvar poenostavimo in govorimo o naključjih.
"Pa če tudi je votlo - naključje je"
Seveda je, v literarnem smislu, kot pomagalo pri poenostavljanju dogodkov, kot bližnjica pri razlagi poteka nekega dogodka, kot nadomestilo za mnajko potrebnih informacij. Vendar , to je seveda moje mišljenje, ni vzrok za nekaj.
Če pa naj bi verjel tvojemu prepričanju, potem pa te vprašam kako pa lahko definiraš kaj je in kaj ni naključje, kako lahko ločiš med naključjem in nenaključjem ,kakšna so torej merila za ločevanje naključja od nenaključje. Kako pa ti veš ,da ni kar vse naključje?" Kakšna so torej ta pravila?