Objavljeno: 27.7.2005 12:26
Nekje sem pobral, da živali nimajo ega in da bivajo v stanju totalne predanosti. Kakšen smisel imajo potem? Lastnega potem nimajo. Ali vendarle?
Tista prisotnost, ki jo opisujejo davni teksti kot: "V začetku je duh ... vel nad vodami" je kar naprej vseprisotna.
Vkomponirana je tudi v živalih, rastlinah in v vsaki pojavi "našega" pojavnega sveta. Vkomponirana je tudi v ljudeh. In ko se enkrat tega zaveš, vidiš, da je smisel življenja, samo ideja depresivnežev, da nekje iznad, obstaja nekaj, zaradi česar smo, da nismo kar tja-v-endan, da nismo samo naravni pojav, da smo nekaj več, nekaj posebnega,...
Pa vendarle smo ravno ta narava.
In zavedanje je vse kar lahko dosežemo.
In to zavedanje osvobaja in zasvaja obenem.
Odbija in ljubezen poraja.
Tista prisotnost, ki jo opisujejo davni teksti kot: "V začetku je duh ... vel nad vodami" je kar naprej vseprisotna.
Vkomponirana je tudi v živalih, rastlinah in v vsaki pojavi "našega" pojavnega sveta. Vkomponirana je tudi v ljudeh. In ko se enkrat tega zaveš, vidiš, da je smisel življenja, samo ideja depresivnežev, da nekje iznad, obstaja nekaj, zaradi česar smo, da nismo kar tja-v-endan, da nismo samo naravni pojav, da smo nekaj več, nekaj posebnega,...
Pa vendarle smo ravno ta narava.
In zavedanje je vse kar lahko dosežemo.
In to zavedanje osvobaja in zasvaja obenem.
Odbija in ljubezen poraja.