Kvarkadabra forum

GJ, mešaš prepričanje, upanje, vero, želje...

Da si nekaj želiš si moraš prej ustvariti mnenje, ki je lahko pozitivno ali negativno. Pozitivno oziroma negativno mnenje pa je posledica posameznikovega prepričanja.

Da si nekaj želiš, še ne pomeni, da si v to tudi prepričan. Banalen primer: želim si novega BMW, in upam, da me ne bo razočaral (nisem pa prepričan-ker ne morem biti).

Tudi prepričanje lahko temelji na upanju - prepričan sem, da mi bo bog pomagal (in potihem upam, da obstaja).

Vedež wrote:Tisto "brez tebe" lahko brez skrbi izpustiš. Univerzum je s tabo in ti z njim.

No to je malo zavajajoče. Če se univerzuma um ne zaveda, ne more biti z njim.

igy wrote:GJ, mešaš prepričanje, upanje, vero, želje...

...

Da si nekaj želiš, še ne pomeni, da si v to tudi prepričan. Banalen primer: želim si novega BMW, in upam, da me ne bo razočaral (nisem pa prepričan-ker ne morem biti).

Ahhh, se vidi, da ne veš kaj hočeš...
Želja brez določenih osnovnih prepričanj ni!
Pa poglejva tvoj banalni primer..
Želiš si niv BMW..
Zakaj si ga želiš?
To veš sicer zgolj ti (če ne razlagaš svojih želja na okoli).
Pa naštejva nekaj banalno vsakdanjih odgovorov..
1) Ker mi ga bo sosed zavidal.
2) Kar bom imel bolši statusni nastop v družbi. (Ženske se bodo lepile name kot muhe na med.)
3) Ker zadovoljuje moje skromne potebe po tem kakšen naj bi avtomobil bil.


In še in še bi lahko našteval..
Torej zaradi ustaljenih prepričanj v tvoji zavesti si želiš BMW.

igy wrote:Tudi prepričanje lahko temelji na upanju - prepričan sem, da mi bo bog pomagal (in potihem upam, da obstaja).

Seveda, vendar je to le posledica tvojih bolj osnovnih prepričanj.
Če si prepričan, da ti bo bog pomagal potem si tudi preprčan, da bog obstaja.

A si je res tako težko priznati?

Lep dan želim..

GJ wrote:Pa naštejva nekaj banalno vsakdanjih odgovorov..
1) Ker mi ga bo sosed zavidal.
2) Kar bom imel bolši statusni nastop v družbi. (Ženske se bodo lepile name kot muhe na med.)
3) Ker zadovoljuje moje skromne potebe po tem kakšen naj bi avtomobil bil.

1) V to ne morem biti prepričan (ker sosedu ne vidim v glavo), to je samo moja želja.
2) V to lahko samo upam.
3) Svoje potrebe sicer poznam, nikakor pa ne morem biti prepričan, da jih izpolnjuje. To je samo moja želja.

Prepričan pa sem, da bo imel 4 kolesa in volan (zato, ker drugačnega ne bom kupil). Pri tem pa upanja ne potrebujen (razen tega, da bodo imeli takšnega na zalogi, kar pa ni povezano z kolesi ampak s prodajalcem - na katerega nimam vpliva!)

Torej lahko izpeljemo, da je vsako prepričanje posledica želja, izkustev, upanja. Ni pa rečeno, da je odraz dejanskega stanja.

Nisi me prepričal . Upaš, da ti bo uspelo, vendar nisi prepričan (ker mi ne vidiš v glavo). Kot sem že enkrat napisal: upanje je želja da se zgodi nekaj, na kar nimaš vpliva. In nobeno prepričanje ti ne pomaga.

igy wrote:

GJ wrote:Pa naštejva nekaj banalno vsakdanjih odgovorov..
1) Ker mi ga bo sosed zavidal.
2) Kar bom imel bolši statusni nastop v družbi. (Ženske se bodo lepile name kot muhe na med.)
3) Ker zadovoljuje moje skromne potebe po tem kakšen naj bi avtomobil bil.

1) V to ne morem biti prepričan (ker sosedu ne vidim v glavo), to je samo moja želja.

Dej, dej..
Vedar, da si to želiš morajo zato obstajati razlogi, ti pa so plod tvojih preteklih zaključkov oziroma prepričanj.

igy wrote:2) V to lahko samo upam.

Dej, dej..
Vedar, da si to upaš morajo zato obstajati razlogi, ti pa so plod tvojih preteklih zaključkov oziroma prepričanj.

igy wrote:3) Svoje potrebe sicer poznam,

Dej, dej..
Spoznal si jih na podlagi preteklih zaključkov oziroma prepričanj.

igy wrote: nikakor pa ne morem biti prepričan, da jih izpolnjuje.

To kislo spoznaje pa bo verjetno stvar tvojih prihodnjih zaključkov oziroma prepričanj.


Lep dan še naprej..

1) Ne more biti plod preteklih zaključkov, ker soseda poznam samo na videz.
2) Tako pravijo, vendar jaz nisem prepričan.

Spoznal si jih na podlagi preteklih zaključkov oziroma prepričanj.

igy je napisal:

nikakor pa ne morem biti prepričan, da jih izpolnjuje.

To kislo spoznaje pa bo verjetno stvar tvojih prihodnjih zaključkov oziroma prepričanj.

3)To, da svoje potrebe poznam še ne pomeni, da jih avto izpolnjuje.

In tvoj zadnji stavek pove to, da je tudi prepričanje lahko posledica upanja.

igy wrote:1) Ne more biti plod preteklih zaključkov, ker soseda poznam samo na videz.

Napisal sem zgolj primer..
Če soseda ne poznaš dovolj si lahko zgolj misliš, da ga poznaš.
V nasprotnem nimaš nobenih potreb, da bi razmišljal v tej smeri.

igy wrote:nikakor pa ne morem biti prepričan, da jih izpolnjuje.

V tem se skriva ves čar, nemreč to moraš odkriti sam.
In potem boš naredil nove zključke oziroma prepričanja in igra se bo nadaljevala..


Lep dan želim..

No, torej sem upal brez prepričanja . Pustimo to, raje se posvetimo smislu življenja.

Ali lahko po 57. straneh postov naredimo kakšen pameten zaključek, ker dvomim, da bo kdo bral vsa ta čreva ?

Kaj je to pameten zaključek? Skoraj vsi smo si edini, da smisel potrebujemo. Od tu dalje pa se delimo na tiste, ki moramo smisel (ki naj bi obstajal zunaj nas) najti in sprejeti, in tiste, ki si ga moramo ustvariti, če ga hočemo/moramo imeti, ker ga zunaj nas pač ni.

Jaz ne vidim smisla v kaosu, ki nas obdaja, pa če gledam iz vseh zornih kotov. Po mojem je to ena bedarija k kateri avtomatsko teži človek, češ da vse ima smisel. Pa ga po mojem nima ali pa ga ne vidimo, ker smo grdi . Po mojem je še milijon drugih stopenj med smislom in nesmislom, ki jih ne dojamemo.

Smisel je enak za vsakega in je le eden. Vse je le IGRA. Smisel življenja je IGRA.

Zgodi se, da nekdo ne razume igre in naredi samomor. Toda igra se (hočeš, nočeš) igra. V njej so prisotna pravila in jih hkrati navidezno ni.

Toda razmišljajmo naprej, zakaj je do IGRE prišlo, oziroma kaj IGRA sploh je, kaj predstavlja, kaj hoče od vsakega posameznika? Na kateri stopnji si? Kaj moraš storiti, da boš prišel do konca? Kaj je začetek igre? Vprašanj je veliko.

Khm, no, Vedež... glede na prejšnje pogovore bi rekel da tudi ti ne razumeš igre pa nekako ne deluješ samomorilsko...

Vprašanj je veliko.

In kdo ima odgovore? Glede na to da to teorijo igre zagovarjaš, bi jih pričakoval od tebe.

David - 12 wrote:Po mojem je to ena bedarija k kateri avtomatsko teži človek, češ da vse ima smisel.

A ni znanost tudi na nek način iskanje smisla v 'kaosu ki nas obdaja'?

Lp all

Moj prvi post tukaj, upam da nebom preveč zatežil.
Hmm..takoj mi je nekako padla ta debata v oči Sem na kratko preletel in se mi zdi zanimiva debata.

Moje gledanje na smisel:
Z nekim "globalnim" smilom se ne strinjam, kot neki zatrjujejo da je za vse smisel enak in podobno.

Moja "lokalna" / osebna definicija pa je taka:
Preprosti ga ni! Zakaj ? Zato ker ga ne vidim, ga nedojemam, si ga ne predstavljam... Oz. lahko bi reko tudi takole: smisel življenja je to da živim.
Namreč potem bi še kot je že nekdo ugotovil lahko iskali smisel za vsako živo bitje na naši zemlji in v vesolju. Potem bi še lahko v nedogled lahko iskali smisel vesolja,...

Vedež wrote:Smisel je enak za vsakega in je le eden. Vse je le IGRA. Smisel življenja je IGRA.

Zgodi se, da nekdo ne razume igre in naredi samomor. Toda igra se (hočeš, nočeš) igra. V njej so prisotna pravila in jih hkrati navidezno ni.

Toda razmišljajmo naprej, zakaj je do IGRE prišlo, oziroma kaj IGRA sploh je, kaj predstavlja, kaj hoče od vsakega posameznika? Na kateri stopnji si? Kaj moraš storiti, da boš prišel do konca? Kaj je začetek igre? Vprašanj je veliko.

Heh nevem zakaj bi vsi morali meti enak smisel. Eni pač "živijo za" ljubezen, drugi za neko drugo stvar, tretji spet nekej X itd,..

Daj malo razloži kaj misliš s tem IGRA (celo z velikimi črkami )?
Kaj se igra ? Kaj igra sploh je ? malo razloži ti to..

Roman wrote:Kaj je to pameten zaključek? Skoraj vsi smo si edini, da smisel potrebujemo. Od tu dalje pa se delimo na tiste, ki moramo smisel (ki naj bi obstajal zunaj nas) najti in sprejeti, in tiste, ki si ga moramo ustvariti, če ga hočemo/moramo imeti, ker ga zunaj nas pač ni.

Zakaj pa misliš da potrebujemo smisel? Recimo da ga še sedaj nimaš. In kaj bo potem bolše ko ga boš "našel", sprejel ?

Oky upam da nisem preveč zabluzil za prvič & lp vsem

jsz wrote:Zakaj pa misliš da potrebujemo smisel?

S smislom se identificiramo. Ali ga zato že imamo? Če ga nimamo, smo nekako prazni, brez ideje, kaj bi bili ali počeli. Morda je smisel nujen atribut zavesti, ne da bi hotel s tem izjaviti karkoli globokega.

Zadnjic sem se pogovarjal z nasim profesorjem akademikom in je debata prisla v podobno smer. Koikor sem ga razumel je po njegovem smisel zivljenja SRECA! In ta je v njegovem pogledu enaka ZELJAM v ravnotezju z ZNANJEM, da si uresnicimo te zelje! In ce pogledamo je res v vecini pogovorov tukaj smisel bil nekaj kar nas osrecuje:)

PS: Zanimivo, da se v tem trenutku ni dvignil osdgovor na vprasanje gledati nogomet in piti pivo, hehe Je pa zelo tesen dvoboj prvih dveh smislov! ZANIMIVO!

MAVER|CK wrote: In ce pogledamo je res v vecini pogovorov tukaj smisel bil nekaj kar nas osrecuje:)

Ampak to še ne pomeni da je sreča smisel življenja... kvečjemu pove, da vsak posameznik da funkcijo smisla dejavnosti ali ideologiji, ki njega najbolj osrečuje.

Zdi se mi da ne moreš statusa smisla življenja podeliti stanju, ki se ima samo možnost razviti z že obstoječim življenjem. Če že, bi smisel moral obstajati nad tem (da v bistvu nebi prišlo do krožnega dokazovanja), ali ne? Drugače povedano, zdi se mi čudno (nelogično) rečt, da obstajam zato da sem srečen...

PS: Malo nazaj sem celo gledal nogomet in pil pivo, pa me osebno ne mika da bi temu dajal visoko vrednost. Mogoče sem čuden, ampak me bolj vznemiri kakšna dobra knjiga