Mafijec napisal/-a:shrink napisal/-a:Tipičen primer: Film "A beautiful mind" je čisto potvarjanje dejstev v življenski zgodbi Johna Nasha. Vsa negativna dejanja so enostavno zamolčali, ostalo pa potencirali.
Recimo?
1. Imel je več žensk, tako je imel tudi še nezakonskega otroka z medicinsko sestro(ki je mimogrede odigral tudi mini vlogo v filmu)
2. Imel je rad tudi fante - sexal je s svojimi študenti.
3. Gojil je sovraštvo do židov.. tudi na podelitvi oskarjev je pi***, ker je nek drugi film dobil oskarja. Za svoje težave je tudi njih obtoževal.
4. Imel je paranojo marsovsko paranojo in ne hladnovojno.
5. Begal je po Evropi.
6. Ko je zbolel, ga je žena pustila, se razume. Že za manjše spodrslaje ženska gre drugam.
7. Prišla je nazaj, ko je dobil Nobelovo nagrado in tako imel še več denarja.
8. Njegov drugi sin je bil matematik in shizofrenik.
9. Bil je tudi ekshibicionist...
K temu seznamu bi lahko še marsikaj dodali, kar je bilo zamolčano oz. prirejeno s ciljem, da lik Johna Nasha postane pozitiven in da je film bolj gledljiv oz. všečen. Osebno me je pri filmu najbolj motilo, da so ga prikazali kot patriota, kar v resnici niti približno ni bil. Tudi ta korekcija ni nič drugega kot poskus povečanja gledljivosti in to predvsem pri ameriški publiki.
mriz napisal/-a:Hja no, jaz bi rekel da je to (vsaj dokler se to povezuje s slabo kvaliteto filmov) problem predvsem današnjega Hollywood-a... kriterij za določanje 'všečnosti' filma je danes pač neprimerno nižji - vprašanje pa je, kdo je to povzročil - industrija ali mi.
Po moje so to povzročili oboji. K temu pa je pristavil svoje tudi globalizacijski trend. Če na "všečnost" filmov gledamo z očmi produkcijskih hiš oz. studijev, se ta meri z gledanostjo oz. zaslužkom. Če pa nanjo gledamo z očmi gledalcev (bolje rečeno: potrošnikov), pa se ta meri z razburljivostjo zgodb in s številom zvezdnikov, ki v njih nastopajo, saj se gledalci radi identificirajo v takšnih vlogah. Oba pogleda pa sta dve plati iste medalje: Če želijo producenti "všečen" film, mora ta dosti zaslužiti, za kar pa potrebujejo veliko gledanost. Slednjo zagotovijo zvezdniške vloge, ki pa dandanes zahtevajo vrtoglave honorarje (na desetine milijonov dolarjev), kar lahko pomeni skupen proračun filma tudi nad 100 milijonov dolarjev. Če naj bo film uspešen, mora krepko preseči stroške, to pa implicira masovne (potrošniške) oglede filmov.
Pri meni je nekje 70-80% vseh filmov, ki si ji pogledam, posnetih pred letom (recimo) 1960 ali celo 1950... in četudi so tisti filmi bili narejeni izključno za denarni zaslužek, me to ne moti, vsaj dokler so tako dobri, kot so (bili).
Tudi sam rad pogledam kakšen evergreen iz zlate dobe Hollywooda (zadnjič sem si recimo pogledal en film z Audrey Hepburn v glavni vlogi). Toda takrat so filmi bistveno manj stali in tudi ni bilo pretirane potrebe po veliki gledanosti, da bi zagotovili uspešnost filmov. Takrat je bila kultura gledalcev na bistveno višjem nivoju kot danes, ko so gledalci dobesedno potrošniki.
Se pa strinjam da je dosti (tudi novejših) evropskih filmov dobrih (in nažalost prezrtih, dostikrat tudi z moje smeri).
To sem tudi sam ugotovil, ko sem pred leti (ko še ni bilo Kolosejev) imel abonma za lokalni kino, v katerem sem si na mesec ogledal 4 do 5 filmov (predvsem ob nedeljah). Pri tem sem opazil zanimiv fenomen: pri uspešnicah smo se dobesedno drenjali v dvorano, pri relativno neznanih in nereklamiranih (predvsem evropskih) filmih, pa je dvorana dobesedno samevala. In moram reči, da mi ravno pri ogledu teh neznanih filmov ni bilo nikoli žal denarja, kar pa ne morem reči za marsikatero hollywoodsko uspešnico.
Meni se prevod 'Osmi potnik' zdi fajn, a le za prvi del
Meni tudi. Predvidevam, da je bil prevajalec prvega filma v zagati, ko je iskal primeren prevod naslova.
Beseda (samostalnik) "alien" ima v angleškem besedišču (Oxford English Dictionary) 3 pomene:
"1. a foreigner.
2. a being from another world.
3. an alien species.
[from Latin
alienus 'belonging to another']"
Prevod te besede v slovenski jezik je "tujec", ki pa ima v slovenskem besedišču samo prvi pomen. Tako ni na razpolago nobene besede (samostalnika), ki bi imel pomena "bitje z drugega sveta" ali "tuja vrsta", razen če se ne zadovoljimo z "marsovec" ali "nezemljan" (tega samostalnika niti ni v SSKJ).
Zaradi navedenega se je prevajalec odločil za naslov "Osmi potnik", ki se nanaša na zgodbo iz prvega filma, ni pa predvideval, da bo film imel še tri nadaljevanja, za katera pa ta naslov (s spremembo v množino oz. dodajanjem arabskih številk) z vsebinskega vidika ne bo več primeren.
In me zanima če kdo ve-če ima mogoče kakršne koli podatke o tem če se je takrat leta 1912 ko je odplul titanik na svojo prvo in zadnjo pot na tej ladji res odvijala tako romantična zgodba nekega para kot jo prikazujejo v filmu,ali je to le plod domišlije ki da filmu piko na i. Sta res obstajala na ladji moški in ženska ki sta se tako močno zaljubila in jih je potem ločila neka višja sila na tako žalosten način?
)