Sašo D.
Ljubljana, 19.3.2007
Spoštovani kolega Dolenc
Z zanimanjem sem prebral Vaš zapis v Sobotni prilogi. Ob najinem srečanju na prireditvi Slovenske znanstvene fundaciji sem omenil, da me vznemirjajo prevodi slabih poljudnoznanstvenih knjig in izrazil misel, da bi morali to javno razkriti. Kot sem razumel, ste Vi zastopali stališče, da je bolje hvaliti dobro, kot grajati slabo. Iz Vašega zapisa pa sem zvedel, da je pred časom dobil Descartesovo nagrado Bill Bryson za svojo knjigo. To za moje pojme vrže senco na Descartesove nagrade za sporočanje znanosti.
Brysonovo knjigo so mi poslali iz založbe, ki je izdala slovenski prevod. Ob branju sem se zgrozil. Moj odziv lahko razberete iz nekoliko predelanega dopisa, ki sem ga zadnje dni lanskega leta poslal založbi.
“... S fizikalnega gledišča se mi zdi knjiga Bila Brysona Kratka zgodovina skoraj vsega škodljiva. Pisec piše o zadevah, ki jih pozna le površno ali jih sploh ne pozna. Morda tega ne more uvideti nefizik, fizik pa to hitro spozna. Če so tudi drugi deli knjige podobni tistim, ki se dotikajo fizike, je knjiga blizu katastrofe.
Pri hitrem pregledu delov, ki zadevajo fiziko, sem naletel na več pomanjkljivosti. Začel sem brati na strani 129. Od začetka sem bral bolj pozorno, pozneje pa sem postajal vse bolj obupan in pri branju manj pozoren.
“opazil, da Zemlja potuje pol leta proti Soncu, pol leta pa od njega” (132) ??
Michelson-Morleyev poskus (leta 1881 in) leta 1887 ni bil “prvi namig, da morda Newtonovi zakoni vselej in povsod le ne držijo popolnoma”. (132) Tedaj je poskus zadeval samo svetlobo, težave z Newtonovimi zakoni so se pokazale pozneje.
Planck je vpeljal obroke energije v sevanju, ki jih je imenoval kvanti. “To je bil nov način opisa, ki se je izkazal za zelo dobrega. Kratkoročno je omogočil razlago rezultatov Michelson-Morleyevega poskusa.” (133) Taka zveza med kvanti in Michelsonovim poskusom je iz trte zvita.
Trditev, da je Einstein “posredno tudi omogočil nastanek televizije” ni utemeljena. Fotoefekt je okoli leta 1887 odkril Heinrich Hertz in sta ga raziskala njegov nekdanji učenec Wilhelm Hallwachs in njegov asistent Philipp Lenard. (134) (Dodatno: fotoefekt lepo pojasnimo brez kvantov.)
Einstein je samo izpeljal pravo enačbo za kinetično energijo najhitrejših izbitih elektronov in dobil zanjo Nobelovo nagrado 1922 za 1921 (in ne 1921). (134, tudi 156)
“...in se z namenom, da bi dražil visokošolske učitelje, vpisal na štiriletni študij”. (134) Einstein je študij vzel resno, a je temeljito študiral tisto, kar je zanimalo njega.
“Njegov prvi članek o fiziki tekočin v slamicah za pitje (ravno to izmed vsega!)...”
(134) Članek je resno obravnaval sile med molekulami v tekočini in površinsko napetost in je pripravil pot za dela o velikosti molekul, čeprav so bili sklepi zgrešeni. Omemba slamic v tej zvezi ni umestna.
“...skorajda nobenih tudi ne matematičnih izpeljav...” (135). Kdor je videl članek K elektrodinamiki gibajočih se teles, mora priznati, da ga posebno v drugem delu sestavljajo obsežne izpeljave.
“... samo kolegico s patentnega urada ...” (135) Michele (Michelangelo) Besso je bil Einsteinov najboljši prijatelj.
“da kepa urana kar naprej oddaja valove energije” (136) Uran in izotopi, v katere razpada, sevajo delce alfa in beta, nevtrine in sevanje gama.
“S pomočjo relativnostne teorije je svetloba postala ključni element za razumevanje vesolja.” (136)??
“za delovno mesto visokošolskega predavatelja, a so ga zavrnili. Nato se je prijavil še za delovno mesto srednješolskega učitelja, a tudi tam ga niso sprejeli.” (136) Einstein je sprva zaman poskušal dobiti asistentsko mesto na univerzi. Dobil je začasno mesto učitelja na srednji šoli. Drugemu takemu mestu se je predčasno odpovedal (menda se je sprl), preden je dobil mesto na patentnem uradu.
“Tisto, kar je bilo pri posebni teoriji ‘posebnega’, je bilo področje, ki ga je obravnavala: stvari, ki se gibljejo praktično neovirano. Kaj pa se zgodi, če gibajoče se stvari, na primer svetloba, naletijo na oviro, kakršno pomeni (na primer) gravitacija.” (136) Ali je iz tega mogoče izluščiti razloček med nepospešenim in pospešenim gibanjem?
Naslov članka je Kozmološka razglabljanja o splošni teoriji relativnosti (137)
Primerjava Dopplerjevega pojava pri elektromagnetnem valovanju z Dopplerjevim pojavom pri zvoku zavaja pri veliki hitrosti izvira ali sprejemnika v primeri s hitrostjo valovanja.
Zvok potuje samo po snovi, elektromagnetno valovanje pa tudi po praznem prostoru (138).
“Vendar Einstein ni bil kozmolog...” (140) Leta 1917 kozmologov še ni bilo, astronomi pa so bili vsaj do leta 1929 mnenja, da je vesolje statično.
Zakaj naj bi bil člen s kozmološko konstanto “matematični gumb za odmor”? (140).
Dostaviti bi kazalo, da o tej konstanti današnji astrofiziki vneto razpravljajo v zvezi s temno energijo, ki jo nekateri povezujejo z njo.
“45 milijard milijard molekul”. (147) V kubičnem centimetru katerega koli plina je v navedenih okoliščinah nekaj manj kot 27 milijard milijard, 26, 9 • 10^18 molekul.
“Nihče ne ve natančno koliko časa živi posamezen atom...” 10^35 let (148) je dokaj poljuben podatek za razpolovni čas. Po veliki enotni teoriji, ki je še v delu, naj bi bil vodikov ion radioaktiven. Z merjenji so se prepričali, da je razpolovni čas večji kot 10^32 let.
“... leta 1911 je C. T. R. Wilson izdelal prvi pospeševalnik delcev...” (152) Wilson je izdelal meglično (Wilsonovo) celico, s katero je bilo mogoče opazovati sledi naelektrenih delcev. Prvi (kaskadni) pospeševalnik za vodikove ione sta izdelala J. D. Cockroft in E. T. S. Walton okoli leta 1932.
“Nevtroni na identiteto atoma ne vplivajo, prispevajo pa k njegovi masi.” (154) Ali ne sodi masa k pomembnim podatkom o atomu? Primerjajte na primer razloček med izotopoma vodika 1 in 2 ter urana 235 in 238. Najbrž je mišljena kemijska identiteta?
“Elektroni so bolj podobni vrtečemu se ventilatorju ...” (155) Naboj elektrona ne kaže zgradbe do 10^−18 metra, razmazana je le verjetnostna gostota, da zaznamo elektron na določenem kraju v bližini jedra.
“obračal” (156) bi najbrž moralo biti “krožil”.
“Na koncu so fiziki imeli dve teoriji...” Zares so imeli matrično mehaniko Heisenberga, Borna in Jordana (1925, 1926) in valovno mehaniko Schrödingerja (1926). A Schrödinger je že leta 1926 ugotovil, da sta to zgolj dva obraza iste teorije – kvantne mehanike.
Heisenberg je leta 1927 izpeljal neenačbo, ki je pokazala, da je na primer natančnost, s katero izmerimo lego elektrona, obratno sorazmerna z natančnostjo, s katero izmerimo njegovo hitrost v ustrezni smeri. Kompromis?
Snov se lahko pojavi in izgine le, če gre za antidelce in enako število ustreznih delcev (158)
Zameša Paulijevo prepoved, da dva delca s polovičnim spinom, na primer elektrona, ne moreta biti v istem stanju, s prepletenim stanjem. (159)
Fiziki z ženevske univerze 1997 niso “pospešili skupin elektronov v nasprotnih smereh” (159), ampak so delali poskuse s svetlobo v svetlobnih vodnikih.
Poskus s Schrödingerjevo mačko je zasnovan malo drugače. Atom radioaktivnega izotopa zapremo in počakamo en razpolovni čas, da je verjetnost, da je jedro razpadlo, enaka 1/2. (159)
Pri opazovanju prepletenega stanja (poskus Einsteina-Podolskega-Rosena) ne prenesemo nobene informacije. Trditev “da v subatomskem svetu nekaj očitno to [potovati hitreje kot svetloba] zmore” (159) je brez podlage.
“Celo najpočasnejši od od nestabilnih delcev živi 10^−7 sekunde.” (174) Razpolovni čas naelektrenega piona meri 1, 8 • 10^−8 sekunde, razpolovni čas miona 1, 52 • 10^−6 sekunde, razpolovni čas prostega nevtrona 615 sekund, to je nekaj več kot 10 minut.
Zmešnjava z velikimi števili: “14 bilijard (14 teravoltov)” (175). Veliki hadronski trkalnik LHC bo zares pospešil protone (vodikove ione) do energije 2 krat 7 teraelektronvoltov, to je 2×7 • 10^12 elektronvoltov. Ali je to 14 bilijard? Hitra anketa je pokazala, da večina ljudi ne ve, kaj je bilijarda. To je veljalo tudi zame. Leksikon CZ Matematika me je poučil, da je bilijarda tisoč bilijonov, 10^15. To sta potrdila Veliki splošni slovar DZS in Verbinčev Slovar tujk. Ali ni v angleško govorečem svetu bilijarda tisoč bilijonov, 10^12?
Ali je “deset tisoč bilijard bilijard” po naše 10^34 (174)? Zmešnjave z velikimi števili nisem dalje zasledoval.”
Najbrž je nekaj napak nastalo pri prevajanju), nekaj sem jih spregledal, mogoče je nekaj mojih pripomb preostrih ali odvisnih od okusa. Vseeno z Vašo hvalo ne vem kaj početi. Sprašujem se, kdo naj opozarja na pomanjkljivosti, če ne tisti, ki nekaj vedo – fiziki iz fizike. Ali še vedno mislite, da je bolje iti molče preko tega?
Z veseljem prebiram Vašo knjigo Darwinova nevarna ideja in Vam zanjo čestitam, kot Vam čestitam za nominacijo za Descartesovo nagrado za sporočanje znanosti. Četudi se Vaša knjiga dotika “skoraj vsega” tudi ob kritičnem branju – kar zadeva fiziko – nisem zasledil pomanjkljivosti, ki bi bile od daleč podobne Brysonovi površnosti in neznanju. Zato se ponovno sprašujem, kakšno je Vaše mnenje. Ali kaže razkrivati hude pomanjkljivosti in napake v poljudnem pisanju?
Lep pozdrav
J. Strnad