Bill Bryson: Kratka zgodovina skoraj vsega

Prebral sem ... Ali lahko ... ?
Odgovori
Uporabniški avatar
saso
Član strokovnega sveta Kvarkadabre.
Prispevkov: 179
Pridružen: 30.9.2002 15:52
Kontakt:

Bill Bryson: Kratka zgodovina skoraj vsega

Odgovor Napisal/-a saso »

V dogovoru s prof. Strnadom objavljam njegovo prijazno pismo, v katerem opozarja na nekatere strokovne napake v knjigi Billa Brysona Kratka zgodovina skoraj vsega. Hkrati odpiram razpravo o knjigi.
Sašo D.
Ljubljana, 19.3.2007

Spoštovani kolega Dolenc

Z zanimanjem sem prebral Vaš zapis v Sobotni prilogi. Ob najinem srečanju na prireditvi Slovenske znanstvene fundaciji sem omenil, da me vznemirjajo prevodi slabih poljudnoznanstvenih knjig in izrazil misel, da bi morali to javno razkriti. Kot sem razumel, ste Vi zastopali stališče, da je bolje hvaliti dobro, kot grajati slabo. Iz Vašega zapisa pa sem zvedel, da je pred časom dobil Descartesovo nagrado Bill Bryson za svojo knjigo. To za moje pojme vrže senco na Descartesove nagrade za sporočanje znanosti.
Brysonovo knjigo so mi poslali iz založbe, ki je izdala slovenski prevod. Ob branju sem se zgrozil. Moj odziv lahko razberete iz nekoliko predelanega dopisa, ki sem ga zadnje dni lanskega leta poslal založbi.

“... S fizikalnega gledišča se mi zdi knjiga Bila Brysona Kratka zgodovina skoraj vsega škodljiva. Pisec piše o zadevah, ki jih pozna le površno ali jih sploh ne pozna. Morda tega ne more uvideti nefizik, fizik pa to hitro spozna. Če so tudi drugi deli knjige podobni tistim, ki se dotikajo fizike, je knjiga blizu katastrofe.
Pri hitrem pregledu delov, ki zadevajo fiziko, sem naletel na več pomanjkljivosti. Začel sem brati na strani 129. Od začetka sem bral bolj pozorno, pozneje pa sem postajal vse bolj obupan in pri branju manj pozoren.
“opazil, da Zemlja potuje pol leta proti Soncu, pol leta pa od njega” (132) ??
Michelson-Morleyev poskus (leta 1881 in) leta 1887 ni bil “prvi namig, da morda Newtonovi zakoni vselej in povsod le ne držijo popolnoma”. (132) Tedaj je poskus zadeval samo svetlobo, težave z Newtonovimi zakoni so se pokazale pozneje.
Planck je vpeljal obroke energije v sevanju, ki jih je imenoval kvanti. “To je bil nov način opisa, ki se je izkazal za zelo dobrega. Kratkoročno je omogočil razlago rezultatov Michelson-Morleyevega poskusa.” (133) Taka zveza med kvanti in Michelsonovim poskusom je iz trte zvita.
Trditev, da je Einstein “posredno tudi omogočil nastanek televizije” ni utemeljena. Fotoefekt je okoli leta 1887 odkril Heinrich Hertz in sta ga raziskala njegov nekdanji učenec Wilhelm Hallwachs in njegov asistent Philipp Lenard. (134) (Dodatno: fotoefekt lepo pojasnimo brez kvantov.)
Einstein je samo izpeljal pravo enačbo za kinetično energijo najhitrejših izbitih elektronov in dobil zanjo Nobelovo nagrado 1922 za 1921 (in ne 1921). (134, tudi 156)
“...in se z namenom, da bi dražil visokošolske učitelje, vpisal na štiriletni študij”. (134) Einstein je študij vzel resno, a je temeljito študiral tisto, kar je zanimalo njega.
“Njegov prvi članek o fiziki tekočin v slamicah za pitje (ravno to izmed vsega!)...”
(134) Članek je resno obravnaval sile med molekulami v tekočini in površinsko napetost in je pripravil pot za dela o velikosti molekul, čeprav so bili sklepi zgrešeni. Omemba slamic v tej zvezi ni umestna.
“...skorajda nobenih tudi ne matematičnih izpeljav...” (135). Kdor je videl članek K elektrodinamiki gibajočih se teles, mora priznati, da ga posebno v drugem delu sestavljajo obsežne izpeljave.
“... samo kolegico s patentnega urada ...” (135) Michele (Michelangelo) Besso je bil Einsteinov najboljši prijatelj.
“da kepa urana kar naprej oddaja valove energije” (136) Uran in izotopi, v katere razpada, sevajo delce alfa in beta, nevtrine in sevanje gama.
“S pomočjo relativnostne teorije je svetloba postala ključni element za razumevanje vesolja.” (136)??
“za delovno mesto visokošolskega predavatelja, a so ga zavrnili. Nato se je prijavil še za delovno mesto srednješolskega učitelja, a tudi tam ga niso sprejeli.” (136) Einstein je sprva zaman poskušal dobiti asistentsko mesto na univerzi. Dobil je začasno mesto učitelja na srednji šoli. Drugemu takemu mestu se je predčasno odpovedal (menda se je sprl), preden je dobil mesto na patentnem uradu.
“Tisto, kar je bilo pri posebni teoriji ‘posebnega’, je bilo področje, ki ga je obravnavala: stvari, ki se gibljejo praktično neovirano. Kaj pa se zgodi, če gibajoče se stvari, na primer svetloba, naletijo na oviro, kakršno pomeni (na primer) gravitacija.” (136) Ali je iz tega mogoče izluščiti razloček med nepospešenim in pospešenim gibanjem?
Naslov članka je Kozmološka razglabljanja o splošni teoriji relativnosti (137)
Primerjava Dopplerjevega pojava pri elektromagnetnem valovanju z Dopplerjevim pojavom pri zvoku zavaja pri veliki hitrosti izvira ali sprejemnika v primeri s hitrostjo valovanja.
Zvok potuje samo po snovi, elektromagnetno valovanje pa tudi po praznem prostoru (138).
“Vendar Einstein ni bil kozmolog...” (140) Leta 1917 kozmologov še ni bilo, astronomi pa so bili vsaj do leta 1929 mnenja, da je vesolje statično.
Zakaj naj bi bil člen s kozmološko konstanto “matematični gumb za odmor”? (140).
Dostaviti bi kazalo, da o tej konstanti današnji astrofiziki vneto razpravljajo v zvezi s temno energijo, ki jo nekateri povezujejo z njo.
“45 milijard milijard molekul”. (147) V kubičnem centimetru katerega koli plina je v navedenih okoliščinah nekaj manj kot 27 milijard milijard, 26, 9 • 10^18 molekul.
“Nihče ne ve natančno koliko časa živi posamezen atom...” 10^35 let (148) je dokaj poljuben podatek za razpolovni čas. Po veliki enotni teoriji, ki je še v delu, naj bi bil vodikov ion radioaktiven. Z merjenji so se prepričali, da je razpolovni čas večji kot 10^32 let.
“... leta 1911 je C. T. R. Wilson izdelal prvi pospeševalnik delcev...” (152) Wilson je izdelal meglično (Wilsonovo) celico, s katero je bilo mogoče opazovati sledi naelektrenih delcev. Prvi (kaskadni) pospeševalnik za vodikove ione sta izdelala J. D. Cockroft in E. T. S. Walton okoli leta 1932.
“Nevtroni na identiteto atoma ne vplivajo, prispevajo pa k njegovi masi.” (154) Ali ne sodi masa k pomembnim podatkom o atomu? Primerjajte na primer razloček med izotopoma vodika 1 in 2 ter urana 235 in 238. Najbrž je mišljena kemijska identiteta?
“Elektroni so bolj podobni vrtečemu se ventilatorju ...” (155) Naboj elektrona ne kaže zgradbe do 10^−18 metra, razmazana je le verjetnostna gostota, da zaznamo elektron na določenem kraju v bližini jedra.
“obračal” (156) bi najbrž moralo biti “krožil”.
“Na koncu so fiziki imeli dve teoriji...” Zares so imeli matrično mehaniko Heisenberga, Borna in Jordana (1925, 1926) in valovno mehaniko Schrödingerja (1926). A Schrödinger je že leta 1926 ugotovil, da sta to zgolj dva obraza iste teorije – kvantne mehanike.
Heisenberg je leta 1927 izpeljal neenačbo, ki je pokazala, da je na primer natančnost, s katero izmerimo lego elektrona, obratno sorazmerna z natančnostjo, s katero izmerimo njegovo hitrost v ustrezni smeri. Kompromis?
Snov se lahko pojavi in izgine le, če gre za antidelce in enako število ustreznih delcev (158)
Zameša Paulijevo prepoved, da dva delca s polovičnim spinom, na primer elektrona, ne moreta biti v istem stanju, s prepletenim stanjem. (159)
Fiziki z ženevske univerze 1997 niso “pospešili skupin elektronov v nasprotnih smereh” (159), ampak so delali poskuse s svetlobo v svetlobnih vodnikih.
Poskus s Schrödingerjevo mačko je zasnovan malo drugače. Atom radioaktivnega izotopa zapremo in počakamo en razpolovni čas, da je verjetnost, da je jedro razpadlo, enaka 1/2. (159)
Pri opazovanju prepletenega stanja (poskus Einsteina-Podolskega-Rosena) ne prenesemo nobene informacije. Trditev “da v subatomskem svetu nekaj očitno to [potovati hitreje kot svetloba] zmore” (159) je brez podlage.
“Celo najpočasnejši od od nestabilnih delcev živi 10^−7 sekunde.” (174) Razpolovni čas naelektrenega piona meri 1, 8 • 10^−8 sekunde, razpolovni čas miona 1, 52 • 10^−6 sekunde, razpolovni čas prostega nevtrona 615 sekund, to je nekaj več kot 10 minut.
Zmešnjava z velikimi števili: “14 bilijard (14 teravoltov)” (175). Veliki hadronski trkalnik LHC bo zares pospešil protone (vodikove ione) do energije 2 krat 7 teraelektronvoltov, to je 2×7 • 10^12 elektronvoltov. Ali je to 14 bilijard? Hitra anketa je pokazala, da večina ljudi ne ve, kaj je bilijarda. To je veljalo tudi zame. Leksikon CZ Matematika me je poučil, da je bilijarda tisoč bilijonov, 10^15. To sta potrdila Veliki splošni slovar DZS in Verbinčev Slovar tujk. Ali ni v angleško govorečem svetu bilijarda tisoč bilijonov, 10^12?
Ali je “deset tisoč bilijard bilijard” po naše 10^34 (174)? Zmešnjave z velikimi števili nisem dalje zasledoval.”

Najbrž je nekaj napak nastalo pri prevajanju), nekaj sem jih spregledal, mogoče je nekaj mojih pripomb preostrih ali odvisnih od okusa. Vseeno z Vašo hvalo ne vem kaj početi. Sprašujem se, kdo naj opozarja na pomanjkljivosti, če ne tisti, ki nekaj vedo – fiziki iz fizike. Ali še vedno mislite, da je bolje iti molče preko tega?

Z veseljem prebiram Vašo knjigo Darwinova nevarna ideja in Vam zanjo čestitam, kot Vam čestitam za nominacijo za Descartesovo nagrado za sporočanje znanosti. Četudi se Vaša knjiga dotika “skoraj vsega” tudi ob kritičnem branju – kar zadeva fiziko – nisem zasledil pomanjkljivosti, ki bi bile od daleč podobne Brysonovi površnosti in neznanju. Zato se ponovno sprašujem, kakšno je Vaše mnenje. Ali kaže razkrivati hude pomanjkljivosti in napake v poljudnem pisanju?

Lep pozdrav
J. Strnad

ZdravaPamet
Prispevkov: 2842
Pridružen: 16.8.2004 19:41

Odgovor Napisal/-a ZdravaPamet »

Knjige sicer nisem bral, glede na zapisano pa me niti ne mika, da bi jo. Že po privzetem ne maram knjig, v katerih besno navajajo bilijone in pišejo ničle do nezavesti, da bi osupili bralca.
Možakar Bryson je izkrivil resnico, če je pisal take reči. Bolj me spominja na "tipe", ki se usedejo za tipkovnico, se za hip zamislijo, kaj neki bi napisali, in na koncu napišejo nekaj, kar večinoma ni res. Feynman jim je pravil ... kako že? Nekakšni Coctail-Party Philosophers?

Ob besedah kritikov se nehote smejem:
“A modern classic of science writing. . . . The more I read of A Short History of Nearly Everything, the more I was convinced that Bryson had achieved exactly what he’d set out to do.” —New York Times Book Review
“A highly readable mix of historical anecdotes, gee-whiz facts, adept summarization, and gleeful recounts of the eccentricities of great scientists. It moves so fast that it’s science on a toboggan.”—Seattle Times
“It is one of this book’s great achievements that Bryson is able to weave a satisfying universal narrative without sparing the reader one whit of scientific ignorance or doubt. . . . [A Short History of Nearly Everything] represents a wonderful education, and all schools would be better places if it were the core science reader on the curriculum.”—Tim Flannery, Times Literary Supplement
Predvsem zadnji me je nasmejal.

Kot pravim, nisem bral knjige, odzivam se samo na reči, ki jih omenja profesor Strnad. V nasprotju s kakimi drugimi literarnimi temami, katerih vsebino je včasih težko preveriti, sta zgodovina fizike in njeno telo precej razdelana. Tega seveda uspešnica ne bo poteptala, "laiki" pa ji bodo nasedli - vsem štorijam o Einsteinu, kvarkih, kvantih ipd. amfibijskih žvercah. Malo me skrbi za podobo fizike. Profesor Strnad, kvarkadabrovci vedo, kako presneto težko je predstaviti nove in stare fizikalne izsledke na preprost in hkrati fizikalno kolikor toliko korekten način. Da pa bi ves trud uničila knjiga neresnic, je grozno. Kaj se potem trudite z javnimi predavanji? Zakaj razlagate sestavo jedrskih reaktorjev, lastnosti tekočih kristalov, relativnostno teorijo, kvantno fiziko? Se vam ne zdi, da se morate upreti?

PS: bom pa šel prebrat to reč in se oglasil kasneje.

Uporabniški avatar
saso
Član strokovnega sveta Kvarkadabre.
Prispevkov: 179
Pridružen: 30.9.2002 15:52
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a saso »

Tole sem napisal o angleškem originalu še preden so knjigo prevedli v slovenščino. Takrat me je res navdušila.
V množici knjig, ki si pri Hawkingovi klasiki izposojajo naslov Kratka zgodovina "nečesa", ima Brysonova Kratka zgodovina skoraj vsega gotovo posebno mesto. Ne le, da je ena najbolj prodajanih poljudnoznanstvenih knjig zadnjih let, je tudi dobitnica ugledne Aventisove nagrade za najboljšo poljudnoznanstveno knjigo leta 2004.

Zdi se, kot da je Bryson prebral vse ključne poljudnoznanstvene knjige, se nato pogovoril s strokovnjaki in razčistil še morebitne nejasnosti, potem pa kot vešči pisatelj vse znanje pretvoril v napeto zgodbo.

Knjiga je razdeljena na šest tematskih sklopov, ki prekrijejo skorajda vsa področja moderne naravoslovne znanosti. Bryson na več kot 600 straneh obravnava vse od kozmologije, astronomije, fizike, geologije do kemije, biologije, antropologije. Njegovo temeljno vprašanje, ki si ga ves čas znova zastavlja, je: Kako vse to sploh vemo? Kako smo prišli do vsega tega znanja o naravi in vesolju?

Brysonovi odgovori bodo bralca, ki o naravoslovni znanosti ne ve kaj dosti, gotovo navdušili. Knjige bo vesel tudi vsak naravoslovec, ki si želi izboljšati svoj splošni pregled nad dosežki in zgodovino znanosti, kot tudi tisti, ki se želi zgolj podučiti, kako se lahko nekatere zapletene teorije predstavi tudi na povsem preprost način.

Ker Bryson po izobrazbi ni znanstvenik, so lahko njegove razlage dosežkov znanosti za povprečnega bralca celo bolj razumljive kot pojasnila strokovnjakov. Bryson namreč bralca opozori na marsikatero nejasnost, ki jo je kot laik zasledil med pogovori z znanstveniki in ob prebiranju najrazličnejših strokovnih knjig, samim strokovnjakom pa se zdijo takšne opazke običajno preveč samoumevne, da bi jih sploh omenjali.

Poudariti velja tudi, da je Bryson izvrsten pisatelj in stilist. Vse kar napiše, se bere neverjetno tekoče in lahkotno. Tudi pri razlagah si je kot kaže določil pravilo, da ne bo v knjigo vključil ničesar, kar ne bi vsaj približno razumel do stopnje, kot je znanost mogoče dojeti brez spuščanja v enačbe.

http://www.kvarkadabra.net/article.php/ ... everything

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14610
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Odgovor Napisal/-a shrink »

Sam sem prebral originalno angleško verzijo (posodil mi jo je sodelavec, sicer Američan) pred cca. 2 leti in ni se mi zdela strokovno oporečna (prej nasprotno), čeprav je res, da je Bryson - kar se tiče znanosti - popoln laik. Kot je možno razbrati iz samega besedila knjige, se je Bryson pri posameznih temah oz. področjih, ki jih ni dodobra razumel iz samih virov, iz katerih je črpal, izčrpno posvetoval z znanstveniki. No, kljub temu je možno, da je kakšno zadevo slabo oz. nerodno predstavil.

Osebno sem bil najbolj skeptičen glede njegove navedbe, da vzrok za nastanek t.i. "clear sky turbulences" (dobesedno: turbulence, ki se pojavijo kot strela z jasnega in presenetijo pilote letal) ni še docela znan oz. da jih ne znajo še popolnoma pojasniti. Seveda sem o tem takoj povprašal enega drugega sodelavca (strokovnjaka za aerodinamiko in letalstvo) in ta je samo zamahnil z roko, češ da je možno te pojave prav lepo pojasniti z obstoječimi mehanizmi v atmosferi.

Kar se tiče pripomb prof. Strnada (seveda predvsem strokovnih, glede zgodovinskega poteka dogodkov - recimo tistih povezanih z Einsteinom - pa tako in tako ni vse popolnoma jasno), so te popolnoma na mestu. Toda vprašati se je treba sledeče: Lahko laik (kar Bill Bryson nedvomno je) kljub izdatni pomoči znanstvenikov napiše strokovno povsem neoporečno knjigo? Osebno menim, da ne. Vedno bo namreč prisoten (če ne kako drugače, pa stilno) njegov - laični - pečat. Kar se tiče slovenskega prevoda (moram poudariti, da ga nisem prebral), pa dvomim, da je prevajalec storil kakšen večji strokovni spodrsljaj, saj je knjigo prevedla dr. Mirjam Galičič (sicer formalno šolana astronomka), ki ima s prevajanjem poljudnih besedil izkušnje (v slovenščino je npr. prevedla Hawkingovo Vesolje v orehovi lupini), pa tudi marsikateri poljudni prispevek je že napisala za Spiko in Presek (spričo slednjega bi jo moral prof. Strnad celo poznati). Osebno menim, da je imela velike težave, saj je prevajanje besedila izpod peresa laika brez modifikacij (ki bi zagotavljale strokovno neoporečnost) jalovo početje.

Se pa s prof. Strnadom strinjam, da je po vsej verjetnosti tudi prevajalka (ali pa lektor za njo) zagrešila določene napake. Povsem jasno je npr., da je napaka z zvezi z "bilijonom" na prevajalčevi strani, saj ameriški "billion" pomeni našo "milijardo in ne "bilijon". Tudi napako, da je bil Michele Besso ženskega spola (mogoče Michele zveni kot žensko ime, a je to povsem tradicionalno italijansko moško ime: mogoče se kdo spominja Botra 1. del, ko Michaela Corloeona naslovijo "Don Michele" 8) ), gre nedvomno pripisati prevajalcu, saj bi se tega lapsusa - če bi ga opazil v originalu - nedvomno spomnil in se mu smejal.

Popolnoma pa podpiram profesorjeva prizadevanja, da je treba razkrivati hude pomanjkljivosti in napake v poljudnem pisanju oz. njihovem prevajanju.

Sam sem recimo opazil napako v Ridleyevem Genomu (viewtopic.php?p=12692#12692), v katerem je bilo navedeno (prebral sem slovenski prevod), da se hemofilijo zdravi s trombociti, kar je seveda daleč od resnice. No, ker sem želel izvedeti, kdo je storil napako, sem pisal Ridleyu, ki mi je odgovoril takoj naslednji dan:
Thank you for your email. I am sorry that you found a mistake. This must have occurred in translation because I did not use the term 'thrombocyte' at all in the English edition.

Matt Ridley
Preveril sem še na amazon.com (Search Inside), če v angleškem originalu res ni uporabljene te besede in izkazalo se je, da je res tako. Očitno je torej, da je napako storila prevajalka (Urška Pajer), ki se na zadevo ne spozna najbolje. Besedno zvezo "clotting agent" je namreč prevedla kot "trombocit", kar je seveda napačno, saj bi se morala prevesti kot "strjevalni agens" oz., če je direktno govora o hemofiliji, kot "strjevalni faktor" ali "antihemofilni faktor".

Pri prevodu Genoma očitno ni sodeloval nikakršen strokovni lektor; še huje: Iz velikega števila tiskarskih škratov in slovničnih napak gre sklepati, da tudi jezikovni lektor ni opravil dela kot se spodobi (če ga je sploh kakorkoli opravil).

Uporabniški avatar
saso
Član strokovnega sveta Kvarkadabre.
Prispevkov: 179
Pridružen: 30.9.2002 15:52
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a saso »

V bližnji prihodnosti nameravam napisati daljši sestavek o poljudnem pisanju na področju znanosti, v katerem bom poskušal pojasniti tudi, zakaj se mi zdi Brysonova knjiga še zmeraj dobra - vsem malim napakicam navkljub. Naj zgolj na hitro povzamem smer mojega razmišljanja. Brysonu uspe povprečne bralce, ki nimajo znanstvene izobrazbe, navdušiti za vprašanja in probleme naravoslovja. Je zelo dober pripovedovalec zgodb, kar naredi knjigo tekoče berljivo. Se zelo strinjam, da je zoprno, ker včasih naredi kako strokovno napako, a vseeno se mi zdi, da je to povsem sprejemljiva cena za preboj med zares široko publiko.

Strokovnjaki včasih pozabljamo, da je za običajnega bralca bistveno, da si najprej ustvari sploh prvo sliko o konkretni znanosti, za kar so detajli povsem nepomembni. Še prej pa ga moramo prepričati, da bo sestavek ali knjigo sploh vzel v roke.

Pri naših strokovnjakih že dolgo opažam, da ko se lotijo poljudne predstavitve svojega dela (vsa čast izjemam), ne znajo sestavkov napisati tako, kot da bi svoje delo predstavljali osnovnošolcu ali stari mami. Zelo jih je strah poenostavljanja, ker se zmeraj bojijo tega, da jih bo napadel kdo od kolegov in ozmerjal, da so kje naredili kako strokovno napakico. Zato se ponavadi skozi takšen pristop rodijo besedila, ki so razumljiva samo tistim, ki so konkretni znanstveni problem itak že prej razumeli. Njim se zdi takšen povzetek zelo dober, a svojega namena - pojasniti znanost širši javnosti - ni dosegel. Veliko člankov v Delovi Znanosti je recimo takšnih - zares jih razumejo samo strokovnjaki.

doberman
Prispevkov: 1
Pridružen: 27.8.2008 0:29

Re: Bill Bryson: Kratka zgodovina skoraj vsega

Odgovor Napisal/-a doberman »

Tudi sam sodim med laike na področju fizike, a me je knjiga zelo navdušila, saj je napisana zanimivo, duhovito in še vedno povsem dovolj strokovno!
...tudi naštete napake se mi v primerjavi z veliko hujšimi zmotami, nevednostmi in napakami, ki jih učijo pri nas na šolah in univerzah, ne zdijo nič tragičnega.
Tudi Avtorjev namen očitno ni bil strokovno izobraževalne narave, ampak predvsem dvig splošne razgledanosti pri laičnih bralcih...kar je uspešno doseženo.
...tako, iz vsega zaključujem, da kritika ni upravičena.
igor
p.s. bolj za šalo pa tole; (na strani 111) Carl Scheele, je bil res pravi genijleta 1750 je razvil metodo, po kateri so fosfor pridobivali v večjih količinah, ampak leta 1787 so ga našli mrtvega, starega komaj 43 let, za njegovo pisalno mizo. Ali je metodo za pridobivanje fosforja odkril že pri 7ih?? Bravo!:lol:

Uporabniški avatar
MAVER|CK
Prispevkov: 880
Pridružen: 27.5.2005 16:34
Kontakt:

Re: Bill Bryson: Kratka zgodovina skoraj vsega

Odgovor Napisal/-a MAVER|CK »

Mi lahko slučajno poveste katera založba je izdala to knjigo in kje jo bi lahko dobil za kupit? Na najdi.si ne najdem nič o pametnega o njej. Zanimive kritike, moram prečekirati:).

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14610
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: Bill Bryson: Kratka zgodovina skoraj vsega

Odgovor Napisal/-a shrink »

MAVER|CK napisal/-a:Mi lahko slučajno poveste katera založba je izdala to knjigo in kje jo bi lahko dobil za kupit? Na najdi.si ne najdem nič o pametnega o njej. Zanimive kritike, moram prečekirati:).
Mladinska knjiga. Na njihovi spletni strani (emka.si) je ne prodajajo več in je mogoče že pošla. Poizkusi v Konzorciju ali po knjigarnah po Ljubljani; mogoče je ostal kje kak izvod.

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14610
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: Bill Bryson: Kratka zgodovina skoraj vsega

Odgovor Napisal/-a shrink »

Na spletni strani založbe Učila prodajajo originalno (angleško) verzijo:

http://www.felix.si/knjigarna/knjiga/10 ... ill_Bryson.

mmar
Prispevkov: 55
Pridružen: 2.11.2007 19:05

Re: Bill Bryson: Kratka zgodovina skoraj vsega

Odgovor Napisal/-a mmar »

Če v knjigi piše to kar je opisal prof.Strnad, ni za branje niti z inženirskim znanjem fizike. Poleg tega take knjige zelo narobe motivirajo laične bralce. In se čudim, da je njegova kritika edina, ki sploh obstaja...

lpm.

Odgovori