Albert Einstein

[XJam]

Zadnjič me je nek wikipedist na angleški Wikipedii zabil, češ, da Albert Einstein ni bil nič kaj hvalevreden fizik, češ da je zaradi njega preko Buckminster Fullerja nastala jedrska oborožitev in to. Na vse kriplje sem mu hitel pojasnjevati, da je celo svoje življenje podredil samo raziskovanju težnosti, kot lastnosti prostora in časa. Zame je to v celoti Godfrey Harold Hardyjevsko početje in ni moglo 'škoditi' prav nobenemu. Pa ni nič kaj zaleglo. Podoben 'tič', studnež (v angleščini 'creep' - kot se je sam izrazil) naj bi bil tudi Edward Teller. Kaj menite o tem?

[Franko]

Eh, ne trudi se. Vsako znanstveno odkritje se da z določenimi priredbami spremenit v orožje. To je relativno, kdo je za koga dober znanstvenik.

[XJam]

Tale naslednja Einsteinova misel se mi zdi precej močna, čeprav jih kvarkadabra nabere še kar precej: Verovanje v zunanji svet, ki je neodvisen od opazujočega subjekta, je temelj naravoslovnih znanosti ... Kaj je Einstein s tem sploh mislil? Mislim, da so na to malce pozabili. Prav gotovo njegova misel leti na Heisenbergovo načelo nedoločenosti. S kvantno fiziko je Einsteinov temelj v grobem preživet. Ali res? Danes v načelu, kakor zgleda, nič ne more 'obstajati' dokler poleg ni tudi opazovalca (opazujočega subjekta). Le kaj je s tem veliki fizik mislil, če damo na stran probleme v zvezi s Hnn in njegovih posledic. Kot je nekdo 7. 6. 2002 vprašal naslednje: Hawking je dokazal, da črne luknje sevajo. Rekel je, da lahko materialni delci pobegnejo izza horizonta dogodkov. Za to pa je potrebna hitrost delcev, ki presega svetlobno hitrost. Iz enačbe sledi, da je masa delca s svetlobno hitrostjo enaka neskončno. Pojavi se paradoks in prosil bi, da ga nekoliko razjasnite. V okviru klasične fizike tega navideznega paradoksa ne moremo pojasniti. V kvantni fiziki pa paradoksa sploh ni in je precej predstavitveno lahko. Stvarni delci imajo lahko samo pozitivno energijo. Delci nikakor ne pobegnejo od tam. Samo v določenem precej kratkem času, ki ga določa Hnn, izven obzorja dogodkov virtualni delci v vakuumu okoli črne luknje naključno izgubljajo svoje nasprotne partnerje, ker jih v tem času razdvojijo plimske sile težnostnega polja same črne luknje. Delci z negativno energijo tako lahko v tako močni težnosti postanejo stvarni. Začnejo padati proti črni luknji in se jim ni potrebno sklopiti nazaj s svojimi partnerji, ki so že prej imeli pozitivno energijo. Preostali zunanji delci tako 'odpotujejo' proč od črne luknje. Padajoči delci so za vedno znotraj, oni zunaj pa 'zgledajo' sedaj kot navadno sevanje, seveda spremenjeno zaradi močnega polja, itd. Vendar uidejo in ne potrebujejo večje hitrosti od svetlobne. Hawking je uporabil kvantno teorijo polja in klasično ukrivljeno težnostno polje in kakor je zapisal v svoji "Kratki zgodovini časa" je 'snel' zamisel Jakova Borisoviča Zel'doviča in Aleksandra Starobinskega, s tem, da je z začudenjem uvidel, da je tak matematično dobro določen pojav mogoč tudi pri nevrtečih Schwarzchildovih črnih luknjah, ki se v tem modelu potem obnašajo kot črno telo.

Podobno je vprašanje 9. 9. 2002: Da je hitrost gravitacije za vse prakticne primere enaka svetlobni hitrosti, ste na vasi spletni strani ze pisali. Vendar se mi v zvezi s tem poraja eno vprasanje:Zakaj potem svetloba (EM valovanje) ne more uiti iz crne luknje, gravitacija pa lahko, saj se vedno deluje na vsa telesa v okolici? Sicer nekako slutim, da ti dve vrsti valovanja (ce privzamemo, da tudi gravitacijsko valovanje obstaja) nista direktno povezani, pa vendar si delita hitrost razsirjanja. En argument je: očitno dve črni luknji v zamišljenem binarnem sestavu lahko vzdržujeta svoji orbiti druga z drugo, čeprav nekako ne moreta 'komunicirati' med seboj. Tudi gravitoni, ki so nosilci težnostnega polja so virtualni delci in tudi za njih velja Hawkingovo sevanje, s to razliko, da so antidelci gravitonov prav gravitoni sami.

Nekatere zamisli sodobne supersimetrične inačice teorije strun si predstavljajo, da je naše Vesolje v bistvu 'samo' nekakšna 3+1-razsežna topološka deformacija, ki se dinamično pojavlja v večrazsežnem prostoru-času. Na ta način se ognejo statični kompaktifikaciji -- natlačitvi dodatnih razsežnosti na takšno ali drugačno mnogoterost, katere so nevidne za opazovalca v 3+1 razsežnosti. Ali v resnici potem sploh obstajajo te dodatne razsežnosti, če so nevidne za opazovalca. Klasično ni problema in je imel Einstein prav, gledano z očmi kvantne fizike pa mogoče je. Tudi v dodatnih razsežnostih je potrebno klasično upoštevati Einsteinov pogled. Saj bi tudi sam lahko zapisal svoje enačbe v teh natlačenih razsežnostih. Pa pač ni hotel in je kar hitro takšne lastne poskuse tudi zavrgel. Še tako popolna kvantna teorija nečesa bo v doglednem času samo približek. Kaj vse nam bo še prinesla prihodnost Mogoče na 'koncu' čisto 'hardcore' odmišljenost -- abstrakcijo , torej navsezadnje nekak Einsteinov zunanji svet.

[dejan]

Po besedah Hawkinga:

Obtoževati Einstaina da je kriv za atomsko bombo je enako kot obtoževati Newtona, da je kriv za gravitacijo in potemtakem za letalske nesreče.

[nhriber2]

To ne morš verjet, kako eni blatjo tisga, ki je večji geni kot oni. Tipična
človeška zavist. Pa tudi to , da je imel Einstein v šoli cveke, kot cveke zaradi neznanja ni res. On je samo toliko več vedel, da je učitelje dobesedno spravljal v zadrego in potem so mu zato ker sami niso znali odgovoriti na vprašanje njemu dali cvek