Pravo proti znanosti(?)

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
Odgovori
Zajc
Prispevkov: 1099
Pridružen: 26.6.2008 19:15

Re: Pravo proti znanosti(?)

Odgovor Napisal/-a Zajc »

bargo napisal/-a:
Zajc napisal/-a:
bargo napisal/-a:Moja je bila Tristo bilijonov milijonov milijarda bilijonov trilijonov pettisoč. Domnevam, da sem si prislužil 1 euro? :roll:
Presneto, pa si me. Okej, kaj pa deset na deset na deset fakulteta, vse skupaj na stoto potenco, pa še pomnoženo z 28 za povrh, in fakulteta čez vse skupaj. :D :D
Moja je bila ((deset na desetmilijonov tisočdva ) deljeno z 2) na potenco (deset na desetmilijonov tisočdva). Kako kaže? :roll:
Mislim da še postavim oklepaje ustrezno, pa si mi dolžan evro. :D

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Pravo proti znanosti(?)

Odgovor Napisal/-a Rock »

Zajc napisal/-a:
Rock napisal/-a:Pokaži, da smeš pomnožiti z izbranim številom ...
Vse korake je najlažje utemeljiti tako, da upoštevamo kar definicijo.
Absolutno pravilnost vsebine formule utemeljiš s formulo sàmo, pri čemer obstaja v sistemu več formul?
V pravu (npr. vojno pravo) so zvijače dopustne (ne pa tudi perfidne zvijače). Namerno zavajanje v matematiki nima mesta.

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Pravo proti znanosti(?)

Odgovor Napisal/-a Rock »

problemi napisal/-a: Zenonov paradoks nima nobene, ampak prav nobene zveze s fiziko.
Zenonovo vprašanje - zastavil ga je pred stoletji - se obrobno dotika dejstva, ki ga ne današnja fizika, ne današnja matematika ne moreta zadovoljivo pojasniti.
Menim, da ga tudi ne bosta.

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Pravo proti znanosti(?)

Odgovor Napisal/-a Rock »

bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Kaj pravzaprav opazovalec prizna, ko prizna paradoks?
Prizna, da ne razume gibanja.
8) Tole ni slabo, moram priznati. Ti razumeš gibanje?
Bravurozno!
Čeprav, v mojem stilu, bi formulacija bila: kdor paradoks zanika, pokaže, da ne ceni radovednosti.

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Pravo proti znanosti(?)

Odgovor Napisal/-a Rock »

bargo napisal/-a:
Problemi napisal/-a: Ničesar nisem vsiljeval. Izbral sem pač, meni najbolj znano, najmanjšo dolžino, ki jo pozna fizika.
Fizika pač meri s tem kar ima na razpolago, boljšega instrumenta pač nima. Ne pozabi, zajc ima tako kamero, da meri poljubno natančno. :wink:
Ko bo njegov pleskar pobarval končno površino, z neskončno točkami, pride Risar in pobarva eno samo točko na tej površini z drugo barvo, naloga zajca bo, da najde to drugačno točko. :wink:
En knock-down za drugim! Čestitam!

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Pravo proti znanosti(?)

Odgovor Napisal/-a problemi »

Zajc napisal/-a:Zakaj??? Katero fizikalno načelo, kateri fizik to pravi? (Samo ne prosim "kvantne gravitacije" zraven mešati ...)
Daj že nehaj s to kvantno gravitacijo ... :)

Katero načelo? Ne vem ali obstaja prav načelo, ampak lahko bi mu rekli tudi "načelo fizične resničnosti/realnosti". Pri neskončnosti v fiziki naj te ne zaveda, da iz določenih enačb skoči ven "neskončno", ali pa glede na enačbe splošne teorije relativnosti singularnost v črni luknji ipd.. Gre za zavračanje neskončnosti pri merljivih količinah. Za primer, ki si ga podal bi pa fiziki gotovo dosegli konsenz, da tam ni nobene neskončnosti.

Kateri fizik to pravi? Sicer si ne upam reči, da vsi, ampak gotovo zelo velika večina fizikov. da jih ne naštevam vseh bom tu citiral enega največjih med njimi:

"Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost - ampak za vesolje nisem povsem prepričan." (A. Einstein)
Ja. Če se ustavi.
Seveda se. Saj sem ti namignil, energija! Da bi koščke "razbijali" na vedno manjše ploščine bi potrebovali vedno večjo energijo. V fiziki je vsak košček prepleskane površine neka realna entiteta, zato u 1+0,5+0,25 ... ne pije vodo, ker prideš do velikosti atoma, protona, kvarka ... strune, za kar "razbitje" pa potrebuješ že zelo zelo velike energije, če bi pa šli še dlje, kar v matematiki ni omejitev bi prišli do točke, ko bi bilo potrebno neskončno veliko energije. To pa pač ne gre ...
Sem, ampak še vedno ne vidim pomena ...
Pomena česa, in pa v katerem smislu pomena tega?
Moj prvi pomislek je ta: tudi če je pleskar prepleskal neskončno število koščkov, je lahko to še vedno le končno število bitov informacij. Neskončno bitov bi bilo, če bi recimo pleskarju uspelo koščke selektivno pobarvati z 2 barvama (črno - belo), kar bi ponazarjalo bite 1 - 0.
A ne, že košček kot tak predstavlja 1 bit informacije, četudi so vsi iste barve. Reciva, nariši neko končno mrežo v obliki kvadrata. Stranica posameznega kvadratka (koščka) v mreži naj bo poljubna, s pogojem da je večja od 0 (nič). Znotraj te mreže zasenči določen manjši kvadrat, ki bo predstavljal prepleskano površino. OK, zdaj pa reciva, da so kvadratki (koščki), ki so znotraj zasenčenega kvadrata 1 (ena) in kvadratki (koščki) izven zasenčenega kvadrata 0 (nič). Skratka, 1 - košček je prepleskan; 0 - košček ni prepleskan. Vidiva, da ima vsak košček 1-bit informacije, kot tudi vidiva, da ima zasenčen kvadrat lahko zgolj končno število koščkov (bitov informacije; tako minimalno, kot maksimalno število bitov informacije), seveda ob poudarku, da tudi 1 bit-informacije nujno zasede določeno končno površino (volumen).
Ravno zato sem se želel izogniti Planckovi dolžini.
Pa saj sem rekel, da je lahko poljubno majhen vendar večji od 0 (nič).

Roman
Prispevkov: 6439
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Pravo proti znanosti(?)

Odgovor Napisal/-a Roman »

bargo napisal/-a:Ampak povej mi, kakšen bi bil smisel abstraktnega opisa, ki se ne bi trudil ustrezati dejanskemu svetu?
Prav zato, ker ne vemo kakšen je dejanski svet. Živimo namreč v realnem svetu, polnem barv in oblik. V realnem svetu, ki ga doživljamo, svetleč hitrejši Ahil ulovi rjavo počasnejšo želvo, kako poteka lov, pa je Zenova interpretacija iz abstraktnega sveta, na podlagi nekega koncepta.
Nisi mi odgovoril na vprašanje. Še vedno mora abstraktni opis ustrezati dejanskemu svetu. Če ne ustreza, ima napako. Tudi Zenonov koncept ni izjema.
Prav za vsako razdaljo, naj bo ta še tako majhna, je potrebno neskončno premikov, če gre za zvezno gibanje, dolžina koraka ni pomembna.
Dolžina ne, je pa pomembno, če koraku pripisuješ nek čas, ki ni odvisen od dolžine koraka.
Ne, manjšajo se razdalje med Ahilom in Želvo, premikov je neskončno na prav vsaki razdalji, saj vendar gre za zvezno gibanje, pri čemer je približevanj tudi neskončno mnogo, ker Ahil ne ulovi želve.
Mešaš stvari. Razdalje se manjšajo samo v primeru, če se krajša čas. Tvojih neskončno premikov pa je zavajajoče, saj vsak tekač v enakem času preteče enako razdaljo.
Bodi tako, da nobena točka ne manjka. Svet je perfekten in določen, statičen oder.
Če nobena točka ne manjka, še ne pomeni, da je svet popoln ali statičen.
Gibanje je proces, a ne?
Poglejva najprej, kaj pomeni beseda proces. Za najine potrebe bo morda zadoščala definicija 1. med seboj povezani pojavi, ki se vrstijo v času po določenih naravnih zakonitostih (SSKJ). Torej, kateri med seboj povezani pojavi se pri gibanju vrstijo v času? Definicija nekako predpostavlja diskretne korake (pojave), gibanje pa je vendar zvezno. Odgovoriti je torej treba najprej na vprašanje, ali se lahko proces nanaša na zvezno dogajanje. Domnevam, da ne.
Če želiš zvezno gibanje, potem moraš preko vseh točk, ki pa jih je neskončno mnogo prav na vsakem koraku.
Ja, problem pri tem pa je, da ne moremo definirati pojma dveh sosednjih točk, s čimer bi utemeljili "procesiranje" gibanja.
Torej, te točke, ki so bile zmeraj tam vidiš šele, ko povečaš resolucijo in to storiš zato, ker navidezno oba, Ahil in Želva, stojita.
Ne boš se izmazal z lupo. Povečava bi morala biti neskončna.
Prvi korak ni predmet opisovanja, saj če bi bil, bi moral imeti lupo pripravljeno že od vsega začetka, da bi lahko spremljal zvezno gibanje Ahila, kar pa bi bilo dolgočasno, ker verjetno sploh ne bi nikoli videl želve.
Še enkrat preberi besedilo paradoksa. Tam je eksplicitno opisan prvi korak.
Če imaš kamero, potem pač kamera določa hitrost zajemanja slik, vendar ta kamera v abstraktnem svetu je zvezna, lahko spremlja dogajanje zvezno, brez preskokov.
Pri čemer je "frame rate" neskončen. Ta pristop ni uporaben.
Ti razumeš gibanje?
Seveda: spreminjanje mesta s časom. Pa niti ni problem gibanje, problem je mešanje zveznega in diskretnega oziroma neskončnega in končnega. Zanima pa me, ali je to mešanje namerno ali samo posledica nevednosti.
Rock napisal/-a:Zenonovo vprašanje - zastavil ga je pred stoletji - se obrobno dotika dejstva, ki ga ne današnja fizika, ne današnja matematika ne moreta zadovoljivo pojasniti.
Katerega dejstva?
Čeprav, v mojem stilu, bi formulacija bila: kdor paradoks zanika, pokaže, da ne ceni radovednosti.
Kaj pa, če paradoksa sploh ni oziroma je namišljen? Si moraš, da bi izpadel radoveden, stvar izmisliti?

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Pravo proti znanosti(?)

Odgovor Napisal/-a problemi »

Rock napisal/-a:zastavil ga je pred stoletji
Lepo, da si opozoril na to dejstvo, sem že pomisli, da ga je včeraj na Odmevih ...
- se obrobno dotika dejstva, ki ga ne današnja fizika,


Lahko predstaviš to dejstvo, ki se ga obrobno dotika in je relevantno za fiziko, tako da bi to morala pojasniti?
kdor paradoks zanika, pokaže, da ne ceni radovednosti.
Mar obstaja kakšna nuja, da bi jo cenili, radovednost namreč?
En knock-down za drugim! Čestitam!
Zaradi jasnosti zgolj še povej, kdo je v tem dvoboju (Manila 1975) Muhammad Ali in kdo Joe Frazier? Sploh glede na to, da se z bargom strinjava.

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Pravo proti znanosti(?)

Odgovor Napisal/-a problemi »

Roman napisal/-a:Odgovoriti je torej treba najprej na vprašanje, ali se lahko proces nanaša na zvezno dogajanje. Domnevam, da ne.
Sicer vem kaj želiš poudariti, ampak ali ne bi mogli reči, da se proces nanaša na zvezno dogajanje, in glede na citirano definicijo, v primeru motorja na notranje izgorevanje (pač se ne spomnim boljšega primera :) )?

Zajc
Prispevkov: 1099
Pridružen: 26.6.2008 19:15

Re: Pravo proti znanosti(?)

Odgovor Napisal/-a Zajc »

problemi napisal/-a:
Zajc napisal/-a:Zakaj??? Katero fizikalno načelo, kateri fizik to pravi? (Samo ne prosim "kvantne gravitacije" zraven mešati ...)
Daj že nehaj s to kvantno gravitacijo ... :)

Katero načelo? Ne vem ali obstaja prav načelo, ampak lahko bi mu rekli tudi "načelo fizične resničnosti/realnosti". Pri neskončnosti v fiziki naj te ne zaveda, da iz določenih enačb skoči ven "neskončno", ali pa glede na enačbe splošne teorije relativnosti singularnost v črni luknji ipd.. Gre za zavračanje neskončnosti pri merljivih količinah.
Jaz mislim, da že v zelo preprostih enačbah nastopa neskončnost (v smislu neskončne deljivosti).

Recimo, v Newtonovi fiziki imamo enačbo \(F=ma\). V tej enačbi \(a\) pomeni drugi odvod lege po času. In odvod pomeni, da gledaš razmerje med spremembo lege (ali hitrosti) in spremembo časa, pri čemer spremembo časa pošlješ proti nič - t.j. pogledaš limito. To pomeni, da čas deliš na čedalje manjše koščke, ki gredo proti 0. Ne ustaviš se pri "Planckovi dolžini", ne ustaviš se pri "najmanjšem koščku", ampak deliš še naprej, v neskončnost.
Za primer, ki si ga podal bi pa fiziki gotovo dosegli konsenz, da tam ni nobene neskončnosti.

Kateri fizik to pravi? Sicer si ne upam reči, da vsi, ampak gotovo zelo velika večina fizikov. da jih ne naštevam vseh bom tu citiral enega največjih med njimi:

"Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost - ampak za vesolje nisem povsem prepričan." (A. Einstein)
To je drugo. Tu ima Einstein v mislih neskončnost vesolja v smislu njegovega "premera", ne pa tudi neskončnosti števila točk v njem. Že na intervalu [0,1] (ki je končen) se skriva neskončno točk.
Ja. Če se ustavi.
Seveda se. Saj sem ti namignil, energija! Da bi koščke "razbijali" na vedno manjše ploščine bi potrebovali vedno večjo energijo.
Saj jih ne rabiš razbijati. Pustiš take, kot so.
V fiziki je vsak košček prepleskane površine neka realna entiteta, zato u 1+0,5+0,25 ... ne pije vodo, ker prideš do velikosti atoma, protona, kvarka ... strune, za kar "razbitje" pa potrebuješ že zelo zelo velike energije, če bi pa šli še dlje, kar v matematiki ni omejitev bi prišli do točke, ko bi bilo potrebno neskončno veliko energije. To pa pač ne gre ...
Če hočeš izolirati posamezni košček (ali kvark ali delec), rabiš veliko energije, tako je. Če ga pa pustiš tam takšnega, kot je, in pleskaš naprej, pa te energije pač ne rabiš, ali ne?

In še drugi pomislek: če deliš v smislu 1, 1/2, 1/4, 1/8 itd, NIKOLI ne prideš do točke. Ali pač?
Moj prvi pomislek je ta: tudi če je pleskar prepleskal neskončno število koščkov, je lahko to še vedno le končno število bitov informacij. Neskončno bitov bi bilo, če bi recimo pleskarju uspelo koščke selektivno pobarvati z 2 barvama (črno - belo), kar bi ponazarjalo bite 1 - 0.
A ne, že košček kot tak predstavlja 1 bit informacije, četudi so vsi iste barve. Reciva, nariši neko končno mrežo v obliki kvadrata. Stranica posameznega kvadratka (koščka) v mreži naj bo poljubna, s pogojem da je večja od 0 (nič). Znotraj te mreže zasenči določen manjši kvadrat, ki bo predstavljal prepleskano površino. OK, zdaj pa reciva, da so kvadratki (koščki), ki so znotraj zasenčenega kvadrata 1 (ena) in kvadratki (koščki) izven zasenčenega kvadrata 0 (nič). Skratka, 1 - košček je prepleskan; 0 - košček ni prepleskan. Vidiva, da ima vsak košček 1-bit informacije, kot tudi vidiva, da ima zasenčen kvadrat lahko zgolj končno število koščkov (bitov informacije; tako minimalno, kot maksimalno število bitov informacije), seveda ob poudarku, da tudi 1 bit-informacije nujno zasede določeno končno površino (volumen).
Ja, ampak pleskar uspe pobarvati le VSE koščke, torej so "same 1" in iformacij ni neskončno. S tabo bi se strinjal v primeru, ko bi pleskar lahko izbiral, kateri košček bo pobarval in katerega ne.

Roman
Prispevkov: 6439
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Pravo proti znanosti(?)

Odgovor Napisal/-a Roman »

problemi napisal/-a:v primeru motorja na notranje izgorevanje (pač se ne spomnim boljšega primera :) )?
Primer je kar dober. Ja, tudi to gibanje je zvezno, ampak takti se pri tem nanašajo na posamezne intervale, ki so vsak zase še vedno zvezni in so med seboj razmejeni s točkami/legami. Torej tu ne mešamo zveznega in diskretnega.

so7il
Prispevkov: 268
Pridružen: 23.9.2005 20:08

Re: Pravo proti znanosti(?)

Odgovor Napisal/-a so7il »

Bargo, ker Zajcu očitno ni dišalo spraviti v žep takorekoč podarjena dva neobdavčena evra, sem do tistega kirurga s planeta Zeta 23 stopil jaz.

Spodaj je screenshot dogovora, ki dokazuje da mi dolguješ znesek v višini dveh evrov (z besedo: 2€):

Slika


Če nimaš kaj dodati (to se v nobenem pogledu ne nanaša na znesek ki si mi ga dolžan), potem...

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8014
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Pravo proti znanosti(?)

Odgovor Napisal/-a bargo »

Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:Ampak povej mi, kakšen bi bil smisel abstraktnega opisa, ki se ne bi trudil ustrezati dejanskemu svetu?
Prav zato, ker ne vemo kakšen je dejanski svet. Živimo namreč v realnem svetu, polnem barv in oblik. V realnem svetu, ki ga doživljamo, svetleč hitrejši Ahil ulovi rjavo počasnejšo želvo, kako poteka lov, pa je Zenova interpretacija iz abstraktnega sveta, na podlagi nekega koncepta.
Nisi mi odgovoril na vprašanje. Še vedno mora abstraktni opis ustrezati dejanskemu svetu. Če ne ustreza, ima napako. Tudi Zenonov koncept ni izjema.
Seveda se trudimo prepoznati in opisati dejanski svet, vendar kljub vsemu temu trudu smo omejeni, kar smo spoznali sami, v procesu opisovanja. Opis sveta se pač spreminja, glede na našo stopnjo zavedanja. Sedaj nekateri pravijo, da opisovanje limitira k dogajanju v dejanskemu svetu, kar bo verjetno držalo in če tako, potem se povečuje tudi stopnja zavedanja.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Prav za vsako razdaljo, naj bo ta še tako majhna, je potrebno neskončno premikov, če gre za zvezno gibanje, dolžina koraka ni pomembna.
Dolžina ne, je pa pomembno, če koraku pripisuješ nek čas, ki ni odvisen od dolžine koraka.
Vsak zvezen korak vsebuje neskončno premikov in če zveznemu koraku pripišeš neko končno vrednost, potem pač malce preskakuješ, a ne?
Predvidevam, da je tudi čas zvezen in potem ni problema, saj lahko poljubno majhnemu (velikemu) koraku pripišeš neko ustrezno časovno vrednost, a ne?

Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Ne, manjšajo se razdalje med Ahilom in Želvo, premikov je neskončno na prav vsaki razdalji, saj vendar gre za zvezno gibanje, pri čemer je približevanj tudi neskončno mnogo, ker Ahil ne ulovi želve.
Mešaš stvari. Razdalje se manjšajo samo v primeru, če se krajša čas.
Ne, razdalje med Ahilom in Želvo se vendar morajo manjšati, saj Ahil lovi Želvo in ulovil jo bo natanko takrat, ko bo razdalja med njima enaka 0. Ahil se približuje in teh približevanj je tudi neskončno mnogo, samo imeti pa moraš kamero, ki je sposobna zveznega zajemanja slik.
Roman napisal/-a: Tvojih neskončno premikov pa je zavajajoče, saj vsak tekač v enakem času preteče enako razdaljo.
Vsak tekač, ko zapusti 0, se znajde v neskončnosti, sedaj če preskakuje razdalje, preskakuje zaradi opazovalca, ki pač vidi samo neke diskretne časovne intervale.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Bodi tako, da nobena točka ne manjka. Svet je perfekten in določen, statičen oder.
Če nobena točka ne manjka, še ne pomeni, da je svet popoln ali statičen.
No, samo prevzel sem tvoj opis (vse točke so že tam), sem mislil, da boš bolj zadovoljen. Statičen pa bi na nek način moral biti, saj so prav vse točke prostora že v njem in se je prostor že kreiral in se potemtakem s samim prostorom ne dogaja prav veliko, če sploh kaj.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Gibanje je proces, a ne?
Poglejva najprej, kaj pomeni beseda proces. Za najine potrebe bo morda zadoščala definicija 1. med seboj povezani pojavi, ki se vrstijo v času po določenih naravnih zakonitostih (SSKJ). Torej, kateri med seboj povezani pojavi se pri gibanju vrstijo v času?
Recimo, ohranja se struktura. Ahil se vseskozi preoblikuje in pri tem ostaja dokaj enak, ko lovi želvo v realnem svetu, čeprav je to preoblikovanje Ahila videti precej stabilno ni pa stabilnejše od Želve, a ne?
Roman napisal/-a: Definicija nekako predpostavlja diskretne korake (pojave), gibanje pa je vendar zvezno. Odgovoriti je torej treba najprej na vprašanje, ali se lahko proces nanaša na zvezno dogajanje. Domnevam, da ne.
Seveda lahko, zakaj pa ne? Ko se ne pojav konča se začne drugi natanko tam, kjer se je prvi končal. Leva in desna limita sta enaki. :wink:
Pojave lahko določiš kakorkoli in kje želiš, saj gre za zvezen proces.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Če želiš zvezno gibanje, potem moraš preko vseh točk, ki pa jih je neskončno mnogo prav na vsakem koraku.
Ja, problem pri tem pa je, da ne moremo definirati pojma dveh sosednjih točk, s čimer bi utemeljili "procesiranje" gibanja.
No vidiš, prostor opazovanja torej nastaja, ne mora biti že tam, konstruirajo ga aksiomi in definicije. :wink:
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Torej, te točke, ki so bile zmeraj tam vidiš šele, ko povečaš resolucijo in to storiš zato, ker navidezno oba, Ahil in Želva, stojita.
Ne boš se izmazal z lupo. Povečava bi morala biti neskončna.
Zakaj? Povečava mora biti ustrezna razdalji, ki jo opazuješ, a ne? Torej resolucija mora biti vsaj polovico opazovane razdalje, kar pa je samo en korak pred gibanjem. :D
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Če imaš kamero, potem pač kamera določa hitrost zajemanja slik, vendar ta kamera v abstraktnem svetu je zvezna, lahko spremlja dogajanje zvezno, brez preskokov.
Pri čemer je "frame rate" neskončen. Ta pristop ni uporaben.
Kot sva ugotovila zadošča, da je "frame rate" povezan z opazovanimi premiki Ahila, recimo 1/4 razdalje, ki jo bo premagal v naslednjem koraku, tako da se bo jasneje videlo, ali bo ulovil želvo ali ne.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Ti razumeš gibanje?
Seveda: spreminjanje mesta s časom. Pa niti ni problem gibanje, problem je mešanje zveznega in diskretnega oziroma neskončnega in končnega. Zanima pa me, ali je to mešanje namerno ali samo posledica nevednosti.
Ne ni namerno, kako sploh prideš na takšno idejo. Sam očitno ne razumem gibanja.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8014
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Pravo proti znanosti(?)

Odgovor Napisal/-a bargo »

so7il napisal/-a:Bargo, ker Zajcu očitno ni dišalo spraviti v žep takorekoč podarjena dva neobdavčena evra, sem do tistega kirurga s planeta Zeta 23 stopil jaz.

Spodaj je screenshot dogovora, ki dokazuje da mi dolguješ znesek v višini dveh evrov (z besedo: 2€):

Slika


Če nimaš kaj dodati (to se v nobenem pogledu ne nanaša na znesek ki si mi ga dolžan), potem...
Dobro, da si povedal. Ti kar nadaljuj proces, ko končaš z naštevanjem in predstaviš število, ti povem svoje število in bova lahko primerjala. :D
Zaenkrat sem še v nič, vendar ta ima velik potencial. :wink:

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Pravo proti znanosti(?)

Odgovor Napisal/-a problemi »

Zajc napisal/-a:Jaz mislim, da že v zelo preprostih enačbah nastopa neskončnost (v smislu neskončne deljivosti).
Pa saj sem ti sam napisal, da v enačbah seveda nastopa, ampak ne nastopa pa realni fiziki nekega procesa ali pojava.
Recimo, v Newtonovi fiziki imamo enačbo \(F=ma\). V tej enačbi \(a\) pomeni drugi odvod lege po času. In odvod pomeni, da gledaš razmerje med spremembo lege (ali hitrosti) in spremembo časa, pri čemer spremembo časa pošlješ proti nič - t.j. pogledaš limito. To pomeni, da čas deliš na čedalje manjše koščke, ki gredo proti 0. Ne ustaviš se pri "Planckovi dolžini", ne ustaviš se pri "najmanjšem koščku", ampak deliš še naprej, v neskončnost.
Ja seveda, ampak v realnih primerih ne pomeni da se nek avto, v primeru pojemka, glede na časovno komponento ustavlja celo večnost. Še enkrat:
Gre za zavračanje neskončnosti pri merljivih količinah!

Ali, če meni ne verjameš: http://en.wikipedia.org/wiki/Infinity#Physics
To je drugo.
Nič ni drugo ...
Tu ima Einstein v mislih neskončnost vesolja v smislu njegovega "premera", ne pa tudi neskončnosti števila točk v njem. Že na intervalu [0,1] (ki je končen) se skriva neskončno točk.
Ne mešaj točke v matematičnem smislu, torej objekt brez razsežnosti (neskončno majhnega dela prostora) in točke v fizikalnem smislu, torej majhnega dela prostora (mesta na površini česa).
Saj jih ne rabiš razbijati. Pustiš take, kot so.
Kakšne kot so? Saj košček vendarle ima neko ploščino. Če celotno popleskano površino vzameš za en košček, je pač v končnem času prepleskan, na končni površini, en košček. Kolikor površino razdeliš ("razbiješ") na dva koščka pač dva, kolikor na tri pač tri ... itn, ampak ne v neskončnost ker fizikalno lahko te koščke "razbijaš" zgolj do neke meje.
Če hočeš izolirati posamezni košček (ali kvark ali delec), rabiš veliko energije, tako je. Če ga pa pustiš tam takšnega, kot je, in pleskaš naprej, pa te energije pač ne rabiš, ali ne?
Ja za božjo voljo, zdaj me pa presenečaš. Kakšnega kot je? Če hočeš, da ima smisle omenjati košček nečesa ga pač moraš opredeliti, vsaj s ploščino. In ta ploščina mora imeti neko končno vrednost.
In še drugi pomislek: če deliš v smislu 1, 1/2, 1/4, 1/8 itd, NIKOLI ne prideš do točke. Ali pač?
Do katere točke? Končne? V fiziki nujno prideš. Zakaj, sem pa že povedal.
Ja, ampak pleskar uspe pobarvati le VSE koščke, torej so "same 1" in iformacij ni neskončno.
Ja seveda so same 1 na zasenčenem kvadratu, in seveda, da teh informacij ni neskončno. Ni potrebno ponavljati za mano ... :)
S tabo bi se strinjal v primeru, ko bi pleskar lahko izbiral, kateri košček bo pobarval in katerega ne.
Zakaj? Saj tudi tisto kar sme jaz napisal informacija. Kaj ti tu ni všeč. Pač pobarvan (1)/ni pobarvan (0). To, da v nekem omejenem končnem delu površine pridejo same 1 pa je povsem irelevantno.

Odgovori