Mja, priznati moram, da te ne razumem čisto dobro. Hotel sem reči, da se za imaginarno enoto uporablja recimo črko \(i\). Za "moje" število pa pač analogno črka \(a\).bargo napisal/-a:Potem velja še manj za število 1. Začeti pač moraš z aksiomi oz. definicijami, a ne?
Pravo proti znanosti(?)
Re: Pravo proti znanosti(?)
Re: Pravo proti znanosti(?)
Še glede vsote: če sešteješ \(1+\frac{1}{2}+\frac{1}{4}+\ldots\), dobiš točno \(2\) in niti za "piko" manj.
Seveda pa je res, da je \(1+\frac{1}{2}<2\).
In podobno \(1+\frac{1}{2}+\frac{1}{4}<2\).
In podobno \(1+\frac{1}{2}+\frac{1}{4}+\frac{1}{8}<2\).
Itd.
Seveda pa je res, da je \(1+\frac{1}{2}<2\).
In podobno \(1+\frac{1}{2}+\frac{1}{4}<2\).
In podobno \(1+\frac{1}{2}+\frac{1}{4}+\frac{1}{8}<2\).
Itd.
Re: Pravo proti znanosti(?)
Ja, dobro razumem tole tvoje število, a. Ni realno in vendar ga lahko seštevaš z realnimi. hm. ...Zajc napisal/-a:Mja, priznati moram, da te ne razumem čisto dobro. Hotel sem reči, da se za imaginarno enoto uporablja recimo črko \(i\). Za "moje" število pa pač analogno črka \(a\).bargo napisal/-a:Potem velja še manj za število 1. Začeti pač moraš z aksiomi oz. definicijami, a ne?
Ima pa lastnost, ki jo je mogoče primerjati z elementi iz množice realnih in sicer velikost. ...
Seveda, točno in natanko 2, kar je čudovito.Zajc napisal/-a:Še glede vsote: če sešteješ \(1+\frac{1}{2}+\frac{1}{4}+\ldots\), dobiš točno \(2\) in niti za "piko" manj.
Ja, to je plastičen prikaz za Romana. Ne glede na to, kolikor členov zapišeš/sešteješ, se bo na zaslonu pokazal napis "<2".Zajc napisal/-a: Seveda pa je res, da je \(1+\frac{1}{2}<2\).
In podobno \(1+\frac{1}{2}+\frac{1}{4}<2\).
In podobno \(1+\frac{1}{2}+\frac{1}{4}+\frac{1}{8}<2\).
Itd.
Tole, zgornje zaporedje členov vsote, o katerem že vseskozi govorimo in je predmet pogovora, torej predmetno zaporedje. Vojko/Rock, to "predmetno" znata vidna bolje pojasniti, a ne?Roman napisal/-a: Kaj je že predmetno zaporedje?
Re: Pravo proti znanosti(?)
\(x,y\in\mathbb{R}\)Zajc napisal/-a:: Hm, obstaja sicer več možnih odgovorov. Če dam najenostavnejšega: realnim številom dodamo novo število, recimo mu število \(a\).
Definiramo, da je \(a>x\) za vsak \(x\in\mathbb{R}\), \(a+x=a\) za vsak \(x\in\mathbb{R}\), \(a+a=a\), in tako naprej, še nekaj lastnosti. Določene operacije, na primer, \(a-a\), pustimo nedefinirane.
\(\lim\limits_{x \rightarrow a} x\)
\(\lim\limits_{y \rightarrow a} -y\)
\(\lim\limits_{x \rightarrow a} (x+y)\)
Zajc, lahko zapišemo te limite in če jih lahko, jih reši.
Re: Pravo proti znanosti(?)
Seveda lahko, če le dobro definiramo vse operacije. Poleg tistih, ki sem jih zgoraj za vzorec naštel, je treba definirati še nekaj drugih lastnosti. Limite je treba posebej definirati. Potem, ko se vse to naredi, je izračun zgornjih limit enostaven: po vrsti so odgovori \(a\), \(-a\) in \(a\).bargo napisal/-a:\(x,y\in\mathbb{R}\)Zajc napisal/-a:: Hm, obstaja sicer več možnih odgovorov. Če dam najenostavnejšega: realnim številom dodamo novo število, recimo mu število \(a\).
Definiramo, da je \(a>x\) za vsak \(x\in\mathbb{R}\), \(a+x=a\) za vsak \(x\in\mathbb{R}\), \(a+a=a\), in tako naprej, še nekaj lastnosti. Določene operacije, na primer, \(a-a\), pustimo nedefinirane.
\(\lim\limits_{x \rightarrow a} x\)
\(\lim\limits_{y \rightarrow a} -y\)
\(\lim\limits_{x \rightarrow a} (x+y)\)
Zajc, lahko zapišemo te limite in če jih lahko, jih reši.
Re: Pravo proti znanosti(?)
Izjema je ena sama: ko sešteješ vse, znak "<" postane "=". Kako sešteješ vse, pa je bilo že parkrat pojasnjeno. Toliko o plastiki.bargo napisal/-a:Ne glede na to, kolikor členov zapišeš/sešteješ, se bo na zaslonu pokazal napis "<2".
No, lepo, da si povedal. Torej predmetnopogovorno zaporedje. Vsak dan se naučim česa novega.Tole, zgornje zaporedje členov vsote, o katerem že vseskozi govorimo in je predmet pogovora, torej predmetno zaporedje.
Uh.Vojko/Rock, to "predmetno" znata vidna bolje pojasniti, a ne?
Dajmo reči še kakšno o predmetnem zaporedju (ker sem omenil naravna števila, je tudi zaporedje naravnih števil predmetno zaporedje, kajne). Če začnemo na enem koncu, so stvari videti kar razumljive, le veliko jih je. Če začnemo na drugem koncu, zaidemo v težave. V resnici na drugem koncu sploh ne moremo začeti. Zato zvijača ni simetrična.
Zadnji je menda \(a+y\).... po vrsti so odgovori a, −a in a.
Re: Pravo proti znanosti(?)
\(a+y=a\)Roman napisal/-a:Zadnji je menda \(a+y\).... po vrsti so odgovori a, −a in a.
Re: Pravo proti znanosti(?)
Itak sta samo dve operaciji, seštevanje in množenje. Pomemben je vrsti red operacij, kot tudi nad čem izvajaš operacije.Roman napisal/-a:Izjema je ena sama: ko sešteješ vse, znak "<" postane "=".bargo napisal/-a:Ne glede na to, kolikor členov zapišeš/sešteješ, se bo na zaslonu pokazal napis "<2".
V principu se seštevajo nasprotni elementi. Ne pozabi, da si v postopku, iz enega zaporedja kreiral še enega, po njegovi podobi, da bi um lahko izvajal operacije nad obema.Roman napisal/-a: Kako sešteješ vse, pa je bilo že parkrat pojasnjeno. Toliko o plastiki.
Za tiste, ki v danem okvirju, nimajo nasprotnega elementa, prištejemo 0 in nato šele seštejemo vse, ki niso imeli svojega nasprotja.
Hudič je, če imajo prav vsi členi svoje nasprotne elemente, potem ne vemo več natanko, koliko bi naj bil končni rezultat.
Um je res čudežen.
Vidiš, imel si očeta, kreiral si sina, da bi dobil navidezno končnost in vse to na podlagi besede.
Vzrok je očitno v metodi, ki gradi na začetku. Sedaj ali gre za odvijanje ali kreiranje ali pa kaj tretjega, kdo bi vedel, vendar ko zapustiš nič, padeš v neskončnost.Roman napisal/-a: Dajmo reči še kakšno o predmetnem zaporedju (ker sem omenil naravna števila, je tudi zaporedje naravnih števil predmetno zaporedje, kajne). Če začnemo na enem koncu, so stvari videti kar razumljive, le veliko jih je. Če začnemo na drugem koncu, zaidemo v težave. V resnici na drugem koncu sploh ne moremo začeti. Zato zvijača ni simetrična.
Re: Pravo proti znanosti(?)
Zakaj pa to Saj \(y<>0\).Zajc napisal/-a:\(a+y=a\)
Re: Pravo proti znanosti(?)
Torej, menim da obstaja število b, znotraj množice realnih števil, za katero velja a-b = x (x+a=a) in x+b = a, to sledi iz pogoja a >x in a+(-x) = a!Zajc napisal/-a:Seveda lahko, če le dobro definiramo vse operacije. Poleg tistih, ki sem jih zgoraj za vzorec naštel, je treba definirati še nekaj drugih lastnosti. Limite je treba posebej definirati. Potem, ko se vse to naredi, je izračun zgornjih limit enostaven: po vrsti so odgovori \(a\), \(-a\) in \(a\).bargo napisal/-a:\(x,y\in\mathbb{R}\)Zajc napisal/-a:: Hm, obstaja sicer več možnih odgovorov. Če dam najenostavnejšega: realnim številom dodamo novo število, recimo mu število \(a\).
Definiramo, da je \(a>x\) za vsak \(x\in\mathbb{R}\), \(a+x=a\) za vsak \(x\in\mathbb{R}\), \(a+a=a\), in tako naprej, še nekaj lastnosti. Določene operacije, na primer, \(a-a\), pustimo nedefinirane.
\(\lim\limits_{x \rightarrow a} x\)
\(\lim\limits_{y \rightarrow a} -y\)
\(\lim\limits_{x \rightarrow a} (x+y)\)
Zajc, lahko zapišemo te limite in če jih lahko, jih reši.
Kako preveriš, da je x manjši a, za vsak x iz realnih števil?
Re: Pravo proti znanosti(?)
Iz definicije oz. aksioma : \(a+x=a\) za vsak \(x\in\mathbb{R}\), znotraj te čudežne konstrukcije K = {\(\mathbb{R}\) unija {a} }Roman napisal/-a:Zakaj pa to Saj \(y<>0\).Zajc napisal/-a:\(a+y=a\)
Re: Pravo proti znanosti(?)
Seveda. Sem misli, da je to že od vsega začetka jasno.bargo napisal/-a:V principu se seštevajo nasprotni elementi.
Pravzaprav ne. Prvo enačbo smo množili s polovico.Ne pozabi, da si v postopku, iz enega zaporedja kreiral še enega, po njegovi podobi, da bi um lahko izvajal operacije nad obema.
Po nepotrebnem zapletaš.Za tiste, ki v danem okvirju, nimajo nasprotnega elementa, prištejemo 0 in nato šele seštejemo vse, ki niso imeli svojega nasprotja.
Iz (predmetnega) postopka je popolnoma jasno, kakšen je rezultat. Če pa imaš ti do rezultata svoje posebne želje, je to tvoj problem, ki pa z matematiko nima zveze.Hudič je, če imajo prav vsi členi svoje nasprotne elemente, potem ne vemo več natanko, koliko bi naj bil končni rezultat.
Moj ni, za tvojega pa ne vem.Um je res čudežen.
Zgrešen pristop.Vidiš, imel si očeta, kreiral si sina, da bi dobil navidezno končnost in vse to na podlagi besede.
Aksiomatična metoda pač nima konkurence. Ampak ni problem v njej. Problem je, da se neskončnosti lotevaš z orodji za končnost in zato prihajaš do nesmislov (ki jih žal niti ne opaziš oziroma jih trmasto ponavljaš).Vzrok je očitno v metodi, ki gradi na začetku.
Q.E.D. Le da zdaj pri tebi ne vem, ali si v niču ali v neskončnosti.Sedaj ali gre za odvijanje ali kreiranje ali pa kaj tretjega, kdo bi vedel, vendar ko zapustiš nič, padeš v neskončnost.
Re: Pravo proti znanosti(?)
Seveda, tako smo kreirali sina iz očeta. Ne pozabi, druga polovica je od mame.Roman napisal/-a:Seveda. Sem misli, da je to že od vsega začetka jasno.bargo napisal/-a:V principu se seštevajo nasprotni elementi.Pravzaprav ne. Prvo enačbo smo množili s polovico.Ne pozabi, da si v postopku, iz enega zaporedja kreiral še enega, po njegovi podobi, da bi um lahko izvajal operacije nad obema.
Naj te spomnim: "Potreba je mati inovacij, oče je kreativnost."
Ti poenostavljaš, preskakuješ bistvene korake. Razlika med očetom in sinom je v predmetnem izračunu , vendar takšnih zaporedji je neskončno.Roman napisal/-a:Po nepotrebnem zapletaš.bargo napisal/-a: Za tiste, ki v danem okvirju, nimajo nasprotnega elementa, prištejemo 0 in nato šele seštejemo vse, ki niso imeli svojega nasprotja.
Recimo, 1,1/3,1/9, .. ali 1, 1/4, 1/16, 1/64, ... ali ...
Samo radovednost in seveda ima vezo z matematiko in to močno in tesno zvezo.Roman napisal/-a:Iz (predmetnega) postopka je popolnoma jasno, kakšen je rezultat. Če pa imaš ti do rezultata svoje posebne želje, je to tvoj problem, ki pa z matematiko nima zveze.bargo napisal/-a: Hudič je, če imajo prav vsi členi svoje nasprotne elemente, potem ne vemo več natanko, koliko bi naj bil končni rezultat.
Nikar tako skromno, predvidevam, da nisi iz drugega planeta oz. drugačnega koda, kot je naša vrsta.Roman napisal/-a:Moj ni, za tvojega pa ne vem.bargo napisal/-a: Um je res čudežen.
Že mogoče, vendar takšen pristop poganja informacijsko družbo.Roman napisal/-a:Zgrešen pristop.bargo napisal/-a: Vidiš, imel si očeta, kreiral si sina, da bi dobil navidezno končnost in vse to na podlagi besede.
Aha, dobro.Roman napisal/-a:Aksiomatična metoda pač nima konkurence. Ampak ni problem v njej.bargo napisal/-a: Vzrok je očitno v metodi, ki gradi na začetku.
Že mogoče, samo sem v dobri družbi.Roman napisal/-a: Problem je, da se neskončnosti lotevaš z orodji za končnost in zato prihajaš do nesmislov (ki jih žal niti ne opaziš oziroma jih trmasto ponavljaš).
Sva izven niča, smo izven niča, sedaj kako dolgo se bo dogajalo ne vemo tako, da ...Roman napisal/-a:Q.E.D. Le da zdaj pri tebi ne vem, ali si v niču ali v neskončnosti.bargo napisal/-a: Sedaj ali gre za odvijanje ali kreiranje ali pa kaj tretjega, kdo bi vedel, vendar ko zapustiš nič, padeš v neskončnost.
Re: Pravo proti znanosti(?)
No, nihče mi ne more očitati, da nisem bil potrpežljiv in da nisem poskusil. Poskus je bil seveda že od vsega začetka obsojen na neuspeh, vztrajanje pa moramo najbrž pripisati moji naivnosti. Morda pa me bo kaj izučilo.bargo napisal/-a:Seveda, tako smo kreirali sina iz očeta. Ne pozabi, druga polovica je od mame.
Mislim, da ne, a ko berem tebe, nisem več tako prepričan.Nikar tako skromno, predvidevam, da nisi iz drugega planeta oz. drugačnega koda, kot je naša vrsta.
Aha, to je torej vzrok, zakaj gre slovenski informatiki tako slabo.Že mogoče, vendar takšen pristop poganja informacijsko družbo.
Dobra družba je že velikokrat v zgodovini pripeljala do grozljivih posledic.Že mogoče, samo sem v dobri družbi.
Re: Pravo proti znanosti(?)
Kaj pa je \(x\)??? To, kar si napisal, nima smisla.bargo napisal/-a: Torej, menim da obstaja število b, znotraj množice realnih števil, za katero velja a-b = x