Čudeži in znanost

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
Odgovori
Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11589
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:
smolejleo napisal/-a:Če gledam Sonce
Nikar, škoduje očem.
Zato pa raje uporabite simulator, ni potrebno v Sonce gledat. Architectionary Sketchup Shadows Tutorial Intermediate
Videti je, da simulator ne deluje v skladu z pričakovanji o velikosti sence. Vojko, še nikoli nisi videl Sončne ure? 8) Zagotovo pa poznaš zgodbo o vodnjaku v starem Egiptu, a ne?

Zmeraj sem se spraševal, zakaj se manjšam ko se približujem kandelabru in kako je mogoče, da se prehitim, ko prispem do njega. :lol:

O, sveta preproščina. (»O sancta simplicitas!«)
Kakšen vodnjak, kakšna sončna ura, bargo?! Odgovori na jasno postavljeno vprašanje: je senca oblaka večja, enaka ali manjša? :shock:

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8022
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

vojko napisal/-a:
bargo napisal/-a:Zato pa raje uporabite simulator, ni potrebno v Sonce gledat. Architectionary Sketchup Shadows Tutorial Intermediate
Videti je, da simulator ne deluje v skladu z pričakovanji o velikosti sence. Vojko, še nikoli nisi videl Sončne ure? Zagotovo pa poznaš zgodbo o vodnjaku v starem Egiptu, a ne?

Zmeraj sem se spraševal, zakaj se manjšam ko se približujem kandelabru in kako je mogoče, da se prehitim, ko prispem do njega.

O, sveta preproščina. (»O sancta simplicitas!«)
Kakšen vodnjak, kakšna sončna ura, bargo?! Odgovori na jasno postavljeno vprašanje: je senca oblaka večja, enaka ali manjša? :shock:
Pa kako to, da si izbral ravno oblak? Veš, ta ima sam po sebi že mehke meje, kar pomeni, da je senca tudi mehka. :wink: Velikost in oblika sence je odvisna tako od pozicije Sonca glede na oblak, kot tudi od pozicije opazovalca tako, da ...
Vidiš trojica, Sonce, oblak in TI, vse to določa velikost sence, ki jo opazuješ. Igra svetlobe in teme. :D

Si si pogledal simulator iz linka? Opazuj senco drevesa glede na uro dneva/meseca in boš videl, da se velikost sence spreminja, pri čemer drevo ostaja enako veliko, seveda pa ti nisi Sonce, čeprav ... :lol:
Awe Vojko.

Veš, še bolj smešno je, če cel dan stojim na mestu, se tudi prehitim, če stojim v praznem prostoru. :lol:

Videosex - Zemlja Plese


Kateri vodnjak?
Eratosthenes of Cyrene (/ɛrəˈtɒsθəniːz/; Greek: Ἐρατοσθένης, IPA: [eratostʰénɛːs]; c. 276 BC[1] – c. 195/194 BC[2]) was a Greek mathematician, geographer, poet, astronomer, and music theorist. He was a man of learning, becoming the chief librarian at the Library of Alexandria. He invented the discipline of geography, including the terminology used today.[
...
Eratosthenes calculated the circumference of the Earth without leaving Egypt. Eratosthenes knew that at local noon on the summer solstice in the Ancient Egyptian city of Swenet (known in ancient Greek as Syene, and now as Aswan) on the Tropic of Cancer, the Sun would appear at the zenith, directly overhead. He knew this because he had been told that the shadow of someone looking down a deep well in Syene would block the reflection of the Sun at noon off the water at the bottom of the well. Using a gnomon, he measured the Sun's angle of elevation at noon on the solstice in Alexandria, and found it to be 1/50th of a circle (7°12') south of the zenith. He may have used a compass to measure the angle of the shadow cast by the Sun.[16] Assuming that the Earth was spherical (360°), and that Alexandria was due north of Syene, he concluded that the meridian arc distance from Alexandria to Syene must therefore be 1/50th of a circle's circumference, or 7°12'/360°.

His knowledge of the size of Egypt was founded on the work of many generations of surveying trips. Pharaonic bookkeepers gave a distance between Swenet and Alexandria of 5,000 stadia. Some say this distance was corroborated by inquiring about the time that it took to travel from Syene to Alexandria by camel. Carl Sagan says that Eratosthenes paid a man to walk and measure the distance. He rounded the result to a final value of 700 stadia per degree, which implies a circumference of 252,000 stadia. Some claim Eratosthenes used the Egyptian stade of 157.5 meters, which would imply a circumference of 39,690 km, an error of 1.6%, but the 185 meter Attic stade is the most commonly accepted value for the length of the stade used by Eratosthenes in his measurements of the Earth,[17] which imply a circumference of 46,620 km, an error of 16.3%. It is unlikely, however, that Eratosthenes got an accurate measurement of the circumference of the Earth, given three errors in the assumptions he made:[16]
1.That Alexandria and Syene lie on the same meridian.
2.That the distance between Alexandria and Syene is 5000 stades.
3.That the Earth is a sphere.

If we repeat Eratosthenes' calculation with more accurate data, the result is 40,074 km, which is 66 km different (0.16%) from the currently accepted circumference of the Earth.[16]

Seventeen hundred years after Eratosthenes' death, while Christopher Columbus studied what Eratosthenes had written about the size of the Earth, he chose to believe that the Earth's circumference was much smaller. Had Columbus set sail knowing that Eratosthenes' larger circumference value was more accurate, he would have known that the place where he made landfall was not Asia, but rather a New World.[18]

smolejleo
Prispevkov: 1700
Pridružen: 3.3.2004 11:52
Kraj: celovec
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a smolejleo »

Vojkosrav, izkoplji si globoko luknjo, tako, da boš iz nje podnevi opazoval zvezde, potem se pa lahko kar zagrebeš od sramu .

Kako dolgo pa še misliš dokazovati superiornost kumrovaških predavatlnov? :lol:

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8022
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

bianko napisal/-a:
vojko napisal/-a:Hči: 'Očka, tako mi je žal ... Prišla sem samo toliko, da mami podarim dragocen krzneni plašč
S čim se lahko določi ceno temu trpljenju https://www.youtube.com/watch?v=sLcgxIGTFRs?
GROZNO. :cry: Z ničemer. To je samo dokaz, da smo živali in da obstaja nekaj čemur lahko rečemo stopnja zavesti.

bianko
Prispevkov: 578
Pridružen: 15.12.2002 17:00

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bianko »

bargo napisal/-a:
bianko napisal/-a:
vojko napisal/-a:Hči: 'Očka, tako mi je žal ... Prišla sem samo toliko, da mami podarim dragocen krzneni plašč
S čim se lahko določi ceno temu trpljenju https://www.youtube.com/watch?v=sLcgxIGTFRs?
GROZNO. :cry: Z ničemer. To je samo dokaz, da smo živali in da obstaja nekaj čemur lahko rečemo stopnja zavesti.
Torej je bolecina vzrok zavedanja?

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11589
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

bargo napisal/-a:
vojko napisal/-a:
bargo napisal/-a:Zato pa raje uporabite simulator, ni potrebno v Sonce gledat. Architectionary Sketchup Shadows Tutorial Intermediate
Videti je, da simulator ne deluje v skladu z pričakovanji o velikosti sence. Vojko, še nikoli nisi videl Sončne ure? Zagotovo pa poznaš zgodbo o vodnjaku v starem Egiptu, a ne?

Zmeraj sem se spraševal, zakaj se manjšam ko se približujem kandelabru in kako je mogoče, da se prehitim, ko prispem do njega.

O, sveta preproščina. (»O sancta simplicitas!«)
Kakšen vodnjak, kakšna sončna ura, kakšna pozicija opazovalcabargo?! Odgovori na jasno postavljeno vprašanje: je senca oblaka večja, enaka ali manjša? :shock:
Pa kako to, da si izbral ravno oblak? Veš, ta ima sam po sebi že mehke meje, kar pomeni, da je senca tudi mehka. :wink: Velikost in oblika sence je odvisna tako od pozicije Sonca glede na oblak, kot tudi od pozicije opazovalca tako, da ...
Vidiš trojica, Sonce, oblak in TI, vse to določa velikost sence, ki jo opazuješ. Igra svetlobe in teme. :D

Si si pogledal simulator iz linka? Opazuj senco drevesa glede na uro dneva/meseca in boš videl, da se velikost sence spreminja, pri čemer drevo ostaja enako veliko, seveda pa ti nisi Sonce, čeprav ... :lol:
Awe Vojko.

Veš, še bolj smešno je, če cel dan stojim na mestu, se tudi prehitim, če stojim v praznem prostoru. :lol:

Videosex - Zemlja Plese


Kateri vodnjak?
Eratosthenes of Cyrene (/ɛrəˈtɒsθəniːz/; Greek: Ἐρατοσθένης, IPA: [eratostʰénɛːs]; c. 276 BC[1] – c. 195/194 BC[2]) was a Greek mathematician, geographer, poet, astronomer, and music theorist. He was a man of learning, becoming the chief librarian at the Library of Alexandria. He invented the discipline of geography, including the terminology used today.[
...
Eratosthenes calculated the circumference of the Earth without leaving Egypt. Eratosthenes knew that at local noon on the summer solstice in the Ancient Egyptian city of Swenet (known in ancient Greek as Syene, and now as Aswan) on the Tropic of Cancer, the Sun would appear at the zenith, directly overhead. He knew this because he had been told that the shadow of someone looking down a deep well in Syene would block the reflection of the Sun at noon off the water at the bottom of the well. Using a gnomon, he measured the Sun's angle of elevation at noon on the solstice in Alexandria, and found it to be 1/50th of a circle (7°12') south of the zenith. He may have used a compass to measure the angle of the shadow cast by the Sun.[16] Assuming that the Earth was spherical (360°), and that Alexandria was due north of Syene, he concluded that the meridian arc distance from Alexandria to Syene must therefore be 1/50th of a circle's circumference, or 7°12'/360°.

His knowledge of the size of Egypt was founded on the work of many generations of surveying trips. Pharaonic bookkeepers gave a distance between Swenet and Alexandria of 5,000 stadia. Some say this distance was corroborated by inquiring about the time that it took to travel from Syene to Alexandria by camel. Carl Sagan says that Eratosthenes paid a man to walk and measure the distance. He rounded the result to a final value of 700 stadia per degree, which implies a circumference of 252,000 stadia. Some claim Eratosthenes used the Egyptian stade of 157.5 meters, which would imply a circumference of 39,690 km, an error of 1.6%, but the 185 meter Attic stade is the most commonly accepted value for the length of the stade used by Eratosthenes in his measurements of the Earth,[17] which imply a circumference of 46,620 km, an error of 16.3%. It is unlikely, however, that Eratosthenes got an accurate measurement of the circumference of the Earth, given three errors in the assumptions he made:[16]
1.That Alexandria and Syene lie on the same meridian.
2.That the distance between Alexandria and Syene is 5000 stades.
3.That the Earth is a sphere.

If we repeat Eratosthenes' calculation with more accurate data, the result is 40,074 km, which is 66 km different (0.16%) from the currently accepted circumference of the Earth.[16]

Seventeen hundred years after Eratosthenes' death, while Christopher Columbus studied what Eratosthenes had written about the size of the Earth, he chose to believe that the Earth's circumference was much smaller. Had Columbus set sail knowing that Eratosthenes' larger circumference value was more accurate, he would have known that the place where he made landfall was not Asia, but rather a New World.[18]
Hudiča, nisem vedel, da me tako podcenjuješ, bargo! Dobro veš, da vsak gimnazijec pozna Erastotenovo zgodbo, zgodbo o vodnjaku, itd., ti pa me pitaš s tem.

Tudi propozicije so jasne: senca opoldne (kot insolacije 90 stopinj), predpostavka, da je Zemljina površina ravna (kar je izpolnjeno, če gre za majhno površino). Mehke sence niso problem, saj gre za načelno vprašanje, kjer nekaj metrov ne igra vloge.

Zakaj motoviliš s sončnimi urami, vodnjaki ipd. Okej, pa vzemi namesto oblaka letalo! Enostavno odgovori, kot misliš, da je prav!

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8022
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

bianko napisal/-a:
bargo napisal/-a:
bianko napisal/-a:S čim se lahko določi ceno temu trpljenju https://www.youtube.com/watch?v=sLcgxIGTFRs?
GROZNO. :cry: Z ničemer. To je samo dokaz, da smo živali in da obstaja nekaj čemur lahko rečemo stopnja zavesti.
Torej je bolecina vzrok zavedanja?
Ne vem, če lahko tako poenostaviš. Zavedaš se tudi, da te nič ne boli, ko si vsaj enkrat izkušal bolečino. Ali lahko občutiš bolečino, ko pogledaš tale tvoj priložen link?

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8022
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

vojko napisal/-a: Hudiča, nisem vedel, da me tako podcenjuješ, bargo! Dobro veš, da vsak gimnazijec pozna Erastotenovo zgodbo, zgodbo o vodnjaku, itd., ti pa me pitaš s tem.
Pa saj te ne podcenjujem, vem da si gimnazijec. :D

vojko napisal/-a: Tudi propozicije so jasne: senca opoldne (kot insolacije 90 stopinj), predpostavka, da je Zemljina površina ravna (kar je izpolnjeno, če gre za majhno površino). Mehke sence niso problem, saj gre za načelno vprašanje, kjer nekaj metrov ne igra vloge.
Pa saj zato je ravno dober primer vodjak, če je sonce natanko nad njim, potem stene vodnjaka ne mečejo sence, ko se malce zavrti zemlja se sence začno pojavljati in niso enako velike kot stene vodnjaka. :roll:
vojko napisal/-a: Zakaj motoviliš s sončnimi urami, vodnjaki ipd. Okej, pa vzemi namesto oblaka letalo! Enostavno odgovori, kot misliš, da je prav!
Enako, kot za vodnjak. Recimo, ko sonce zate zahaja in boš ti natanko pod letalom, ne boš ravno videl sence letala, razen če pristaja, potem
bo velika senca in dosti hrupa, rabiš slušalke.

Evo, lahko pa si v letalu in opazuješ senco letala, isto kot ponoči hoditi proti in od kandelabra. :D
Bodi pozoren na levo v sredini, mala senca, ki postaja zmeraj večja, dokler se ne popači.
KLM Boeing B747-400 Landing at Curacao Cockpit view
Zadnjič spremenil bargo, dne 26.8.2015 21:59, skupaj popravljeno 1 krat.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11589
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

bargo napisal/-a:
vojko napisal/-a: Hudiča, nisem vedel, da me tako podcenjuješ, bargo! Dobro veš, da vsak gimnazijec pozna Erastotenovo zgodbo, zgodbo o vodnjaku, itd., ti pa me pitaš s tem.
Pa saj te ne podcenjujem, vem da si gimnazijec. :D

vojko napisal/-a: Tudi propozicije so jasne: senca opoldne (kot insolacije 90 stopinj), predpostavka, da je Zemljina površina ravna (kar je izpolnjeno, če gre za majhno površino). Mehke sence niso problem, saj gre za načelno vprašanje, kjer nekaj metrov ne igra vloge.
Pa saj zato je ravno dober primer vodjak, če je sonce natanko nad njim, potem stene vodnjaka ne mečejo sence, ko se malce zavrti zemlja se sence začno pojavljati in niso enako velike kot stene vodnjaka. :roll:
vojko napisal/-a: Zakaj motoviliš s sončnimi urami, vodnjaki ipd. Okej, pa vzemi namesto oblaka letalo! Enostavno odgovori, kot misliš, da je prav!
Enako, kot za vodnjak. Recimo, ko sonce zate zahaja in boš ti natanko pod letalom, ne boš ravno videl sence letala, razen če pristaja, potem
bo velika senca in dosti hrupa, rabiš slušalke.
Ustavite mlinske stope, nič se ne sliši! Je kdo doma tam zgoraj?

Tudi propozicije so jasne: senca opoldne (kot insolacije 90 stopinj), predpostavka, da je Zemljina površina ravna (kar je izpolnjeno, če gre za majhno površino). Mehke sence niso problem, saj gre za načelno vprašanje, kjer nekaj metrov ne igra vloge. :shock:

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8022
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

vojko napisal/-a:
bargo napisal/-a:
vojko napisal/-a: Hudiča, nisem vedel, da me tako podcenjuješ, bargo! Dobro veš, da vsak gimnazijec pozna Erastotenovo zgodbo, zgodbo o vodnjaku, itd., ti pa me pitaš s tem.
Pa saj te ne podcenjujem, vem da si gimnazijec. :D

vojko napisal/-a: Tudi propozicije so jasne: senca opoldne (kot insolacije 90 stopinj), predpostavka, da je Zemljina površina ravna (kar je izpolnjeno, če gre za majhno površino). Mehke sence niso problem, saj gre za načelno vprašanje, kjer nekaj metrov ne igra vloge.
Pa saj zato je ravno dober primer vodjak, če je sonce natanko nad njim, potem stene vodnjaka ne mečejo sence, ko se malce zavrti zemlja se sence začno pojavljati in niso enako velike kot stene vodnjaka. :roll:
vojko napisal/-a: Zakaj motoviliš s sončnimi urami, vodnjaki ipd. Okej, pa vzemi namesto oblaka letalo! Enostavno odgovori, kot misliš, da je prav!
Enako, kot za vodnjak. Recimo, ko sonce zate zahaja in boš ti natanko pod letalom, ne boš ravno videl sence letala, razen če pristaja, potem
bo velika senca in dosti hrupa, rabiš slušalke.
Ustavite mlinske stope, nič se ne sliši! Je kdo doma tam zgoraj?

Tudi propozicije so jasne: senca opoldne (kot insolacije 90 stopinj), predpostavka, da je Zemljina površina ravna (kar je izpolnjeno, če gre za majhno površino). Mehke sence niso problem, saj gre za načelno vprašanje, kjer nekaj metrov ne igra vloge. :shock:
Torej, točno opoldne držiš odprt dežnik v roki in opazuješ senco v kateri stojiš in se sprašuješ, če je površina sence različna od površine dežnika? :D

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11589
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

Bargo je napisal:
Torej, točno opoldne držiš odprt dežnik v roki in opazuješ senco v kateri stojiš in se sprašuješ, če je površina sence različna od površine dežnika?
Načelno ja. V praksi pa boš težko izmeril, ker je površina dežnika premajhna in bi bila po moje odstopanja minimalna (zato sem predlagal oblak, ki je dosti večji, pa tudi bolj oddaljen od površine). V načelu pa so propozicije v redu. Torej? :?:

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8022
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

vojko napisal/-a:Bargo je napisal:
Torej, točno opoldne držiš odprt dežnik v roki in opazuješ senco v kateri stojiš in se sprašuješ, če je površina sence različna od površine dežnika?
Načelno ja. V praksi pa boš težko izmeril, ker je površina dežnika premajhna in bi bila po moje odstopanja minimalna (zato sem predlagal oblak, ki je dosti večji, pa tudi bolj oddaljen od površine). V načelu pa so propozicije v redu. Torej? :?:
Torej velikost sence je odvisna od dolžine držala dežnika! Bolj daleč kot je dežnik od tvojih oči, manjša bo senca v kateri boš stal. :D

Celo igrice obstajajo: https://www.youtube.com/watch?feature=p ... X8fA#t=190, da lahko treniraš. :lol:
Torej bodi SENCA in Sonce, materija je samo orodje. :wink:

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11589
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

bargo napisal/-a:
vojko napisal/-a:Bargo je napisal:
Torej, točno opoldne držiš odprt dežnik v roki in opazuješ senco v kateri stojiš in se sprašuješ, če je površina sence različna od površine dežnika?
Načelno ja. V praksi pa boš težko izmeril, ker je površina dežnika premajhna in bi bila po moje odstopanja minimalna (zato sem predlagal oblak, ki je dosti večji, pa tudi bolj oddaljen od površine). V načelu pa so propozicije v redu. Torej? :?:
Torej velikost sence je odvisna od dolžine držala dežnika! Bolj daleč kot je dežnik od tvojih oči, manjša bo senca v kateri boš stal. :D

Celo igrice obstajajo: https://www.youtube.com/watch?feature=p ... X8fA#t=190, da lahko treniraš. :lol:
Torej bodi SENCA in Sonce, materija je samo orodje. :wink:
Nisem prepričan, da pravilno rezoniraš. Navedi argumentacijo!

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8022
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

vojko napisal/-a: Nisem prepričan, da pravilno rezoniraš. Navedi argumentacijo!
Pusti teorijo, empirika je važna. Vzameš dežnik in metlo, ki jo boš uporabil kot podaljšek ročaja dežnika. Jutri bo sončno in lahko takoj preveriš. Odpreš dežnik in se delaš da dežuje, preveriš senco ter nato uporabiš metlo, kot podaljšek ročaja in spet opazuješ senco, le ta bi se morala zmanjšati. :lol:
Če ne drugega bo zabavno za sosede, ko bodo debelo gledali, si zapoješ : "Moj dežnik je lahko balon!" :D

Čuj, lahko pa vključiš ženo, ki ti iz drugega nadstropja po vrvi spušča odprt dežnik, da bo dovolj oddaljen od fasade, uporabiš ribiško palico, če tako, napovedujem povečevanje sence. Mislim, da ideja ni najboljša, ker ne vem kaj boš v tem primeru rekel sosedom. :lol:

Vidiš, vzel boš dežnik, ko ne bo deževalo in če bo med tem izkušanjem začelo deževati, Aleluja. :D Torej, boš zmagal v vsakem primeru. 8)

bianko
Prispevkov: 578
Pridružen: 15.12.2002 17:00

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bianko »

bargo napisal/-a:Ne vem, če lahko tako poenostaviš. Zavedaš se tudi, da te nič ne boli, ko si vsaj enkrat izkušal bolečino. Ali lahko občutiš bolečino, ko pogledaš tale tvoj priložen link?
https://en.wikipedia.org/wiki/Mirror_neuron

Odgovori