Prižgane luči in poraba goriva
-
Gost
Prižgane luči in poraba goriva
Prosim vas, da mi razložite, zakaj se poveča poraba goriva v avtomobilu, če imam vklopljene luči. Alternator se vrti vedno – tudi takrat, ko luči ne svetijo.
-
svensek
Res je, da se alternator vedno vrti. Vendar je v primeru, ko je obremenjen s porabniki, navor, ki je za vrtenje potreben, večji (alternator je takrat težje vrteti). Privzemimo, da je alternator idealen, da torej vse prejeto mehansko delo pretvori v električno energijo. Potem seveda mora veljati, da je mehanska moč, s katero poganjamo alternator, enaka električni moči, ki jo alternator proizvaja. Moč, s katero vrtimo, je produkt navora (produkt sile in ročice) in kotne hitrosti vrtenja (ki pove, za kolikšen kot se gred alternatorja zavrti v časovni enoti), električna moč, ki jo proizvaja alternator ali porablja porabnik, pa je enaka produktu napetosti na alternatorju oziroma porabniku in toka skozenj. Če so porabniki izklopljeni, skoznje in s tem tudi skozi alternator ni električnega toka. Tako alternator ne oddaja nobene električne moči in zato tudi ne prejema mehanske (če bi jo vseeno prejemal, bi se večala njegova kinetična energija – vrtel bi se pospešeno). Takrat se prosto vrti (navor je ničeln).
S tem seveda še nismo zadovoljni. Poglejmo, zakaj je alternator težje vrteti, če skozenj teče električni tok. Alternator deluje na principu indukcije: trajni magnet se vrti znotraj
navitja (tuljave) (lahko bi se vrtelo tudi navitje v polju trajnega magneta, a to je precej nepraktično). Zaradi časovne spremembe magnetnega pretoka skozi navitje se v njem inducira električna napetost. Če sponki alternatorja (navitja) nista sklenjeni (prek porabnika), se zgodba tu konča. Alternator (magnet) je prosto vrtljiv. Drugače pa je, če vklopimo porabnik, da po navitju steče tok. Ta zdaj povzroča magnetno polje, to pa na trajni magnet izvaja navor, ki zavira vrtenje. Alternator moramo zato poganjati z nasprotno enakim navorom. S tem, kako eksaktno videti, da se magnetni navor res upira vrtenju, se ne bomo preveč trudili, dovolj bo, če pristavimo, da bi bili sicer v elektrogospodarstvu naših alternatorjev zelo veseli…
Za koliko se poveča poraba goriva, če vklopimo luči? Skupno moč vseh žarnic (dve zasenčeni, po dve pozicijski spredaj in zadaj) ocenimo na 150 W. To je torej električna moč, ki jo mora oddajati alternator. Pri tem mora prejemati najmanj tolikšno mehansko moč. Ker to predstavlja kakšno stotinko povprečne moči, s katero deluje motor, tako tudi povečanje porabe goriva ocenimo nekje na stotinko običajne porabe, torej okrog 1 dcl na 100 km. To je le groba ocena velikostnega reda, saj hitro uvidimo, da porabe goriva zaradi električnih porabnikov ni smiselno meriti v litrih na prevoženo razdaljo, ampak v litrih na časovno enoto. Zato se ocene lotimo še drugače. Specifična kurilna vrednost bencina je približno 45 MJ/kg, toliko toplote se torej sprosti, ko sežgemo kilogram bencina. Izkoristek bencinskega motorja je okrog 25%, kar pomeni, da se okrog četrtina z bencinom pridobljene toplote pretvori v mehansko delo. Za mehansko moč 150 W, kolikor je najmanj zahteva alternator, porabimo torej približno 0,05 kg oziroma 0,7 dcl bencina na uro. Če predpostavimo, da avtomobil uporabljamo dve uri dnevno, nas zakon, ki zahteva vožnjo s prižganimi lučmi tudi podnevi, stane okrog 10.000 tolarjev na leto, pri čemer stroški večje obrabe žarnic niso všteti. Pri varnosti sicer ne velja preveč varčevati, tako da nas ta strošek ne bi smel preveč boleti. Zanimivo pa je, da je znesek skoraj istega velikostnega razreda kot letna avtomobilska zavarovalnina (vsaj njen obvezni del). Takoj se porodi (retorično) vprašanje, če je zakonodajalec kdaj upošteval, koliko so s sprejetjem tega zakona zaslužile zavarovalnice, ki po sprejetju premij seveda – niso znižale! V vsakem primeru gre torej za rop bri belem dnevu: če zakon ne pripomore k večji varnosti, nas zakonodajalec sili k razsipnosti, če je varnost vendarle nekoliko večja, pa se na naš račun bogatijo zavarovalnice!
S tem seveda še nismo zadovoljni. Poglejmo, zakaj je alternator težje vrteti, če skozenj teče električni tok. Alternator deluje na principu indukcije: trajni magnet se vrti znotraj
navitja (tuljave) (lahko bi se vrtelo tudi navitje v polju trajnega magneta, a to je precej nepraktično). Zaradi časovne spremembe magnetnega pretoka skozi navitje se v njem inducira električna napetost. Če sponki alternatorja (navitja) nista sklenjeni (prek porabnika), se zgodba tu konča. Alternator (magnet) je prosto vrtljiv. Drugače pa je, če vklopimo porabnik, da po navitju steče tok. Ta zdaj povzroča magnetno polje, to pa na trajni magnet izvaja navor, ki zavira vrtenje. Alternator moramo zato poganjati z nasprotno enakim navorom. S tem, kako eksaktno videti, da se magnetni navor res upira vrtenju, se ne bomo preveč trudili, dovolj bo, če pristavimo, da bi bili sicer v elektrogospodarstvu naših alternatorjev zelo veseli…
Za koliko se poveča poraba goriva, če vklopimo luči? Skupno moč vseh žarnic (dve zasenčeni, po dve pozicijski spredaj in zadaj) ocenimo na 150 W. To je torej električna moč, ki jo mora oddajati alternator. Pri tem mora prejemati najmanj tolikšno mehansko moč. Ker to predstavlja kakšno stotinko povprečne moči, s katero deluje motor, tako tudi povečanje porabe goriva ocenimo nekje na stotinko običajne porabe, torej okrog 1 dcl na 100 km. To je le groba ocena velikostnega reda, saj hitro uvidimo, da porabe goriva zaradi električnih porabnikov ni smiselno meriti v litrih na prevoženo razdaljo, ampak v litrih na časovno enoto. Zato se ocene lotimo še drugače. Specifična kurilna vrednost bencina je približno 45 MJ/kg, toliko toplote se torej sprosti, ko sežgemo kilogram bencina. Izkoristek bencinskega motorja je okrog 25%, kar pomeni, da se okrog četrtina z bencinom pridobljene toplote pretvori v mehansko delo. Za mehansko moč 150 W, kolikor je najmanj zahteva alternator, porabimo torej približno 0,05 kg oziroma 0,7 dcl bencina na uro. Če predpostavimo, da avtomobil uporabljamo dve uri dnevno, nas zakon, ki zahteva vožnjo s prižganimi lučmi tudi podnevi, stane okrog 10.000 tolarjev na leto, pri čemer stroški večje obrabe žarnic niso všteti. Pri varnosti sicer ne velja preveč varčevati, tako da nas ta strošek ne bi smel preveč boleti. Zanimivo pa je, da je znesek skoraj istega velikostnega razreda kot letna avtomobilska zavarovalnina (vsaj njen obvezni del). Takoj se porodi (retorično) vprašanje, če je zakonodajalec kdaj upošteval, koliko so s sprejetjem tega zakona zaslužile zavarovalnice, ki po sprejetju premij seveda – niso znižale! V vsakem primeru gre torej za rop bri belem dnevu: če zakon ne pripomore k večji varnosti, nas zakonodajalec sili k razsipnosti, če je varnost vendarle nekoliko večja, pa se na naš račun bogatijo zavarovalnice!
-
mursec
K zgornjemu bi jaz dodal še en vidik. To je ekološki.
En procent večja poraba goriva, pomeni 1% večje onesnaževanje okolja.
Zanimivo bi bilo vedeti koliko goriva porabijo avtomobili v enem letu v Sloveniji. Pa niti slučajno nisem pristaš zelenih, ampak včasih je dobro da se pri določenih stvareh tudi oni oglasijo.
En procent večja poraba goriva, pomeni 1% večje onesnaževanje okolja.
Zanimivo bi bilo vedeti koliko goriva porabijo avtomobili v enem letu v Sloveniji. Pa niti slučajno nisem pristaš zelenih, ampak včasih je dobro da se pri določenih stvareh tudi oni oglasijo.
-
Gost
Strinjam se, da si naša civilizacija z onesnaževanjem natika zanko okoli vratu, ampak zgornje enačenje obeh procentov pa je le prehudo poenostavljanje. Kaj si predstavljaš pod procentom onesnaženja okolja? Če boš pustil svoj avtomobil v garaži, bo zmanjšanje na primer toplogrednih plinov ali pa hrupa zanemarljivo majhno, merilne naprave ga sploh ne bodo zaznale, da o kakšnem 1% sploh ne govorimo. Da se je na primer kakovost Save neznatno izboljšala, je moralo propasti kar nekaj umazane industruje na Gorenjskem.mursec napisal/-a:En procent večja poraba goriva, pomeni 1% večje onesnaževanje okolja.
-
mursec
Mislim 1% večje onesnaženje od doprinosa osebnih avtomobilov.
Če je poraba goriva večja za 1% je tudi količina strupenih izpušnih plinov višja za cca. 1%. Je pa res, da je v tem 1% nekaj simbolike. Hotel sem pač povedati to, da je zaradi podnevi prižganih luči okolje nekoliko bolj onesnaženo - upam da to odtehta večjo varnost oz. manjše število žrtev na cestah.
Če je poraba goriva večja za 1% je tudi količina strupenih izpušnih plinov višja za cca. 1%. Je pa res, da je v tem 1% nekaj simbolike. Hotel sem pač povedati to, da je zaradi podnevi prižganih luči okolje nekoliko bolj onesnaženo - upam da to odtehta večjo varnost oz. manjše število žrtev na cestah.
-
Matev
-
mursec
Matev,
imaš prav!. Marsikdaj bi lahko prispeval več k čistemu okolju, ampak življenski tempo je danes tak, da smo primorani ali pa smo se preprosto navadili, da je potrebno tudi v 300m oddaljeno trgovino z avtomobilom.
Drugi problem je pa ta, da me na primer vožnja z javnim prevozom stane precej več , kot če se sam peljem z avtomobilom. To je velika napaka (ne vem čigava).
Se pa jaz vsaj zavedam teh problemov.
imaš prav!. Marsikdaj bi lahko prispeval več k čistemu okolju, ampak življenski tempo je danes tak, da smo primorani ali pa smo se preprosto navadili, da je potrebno tudi v 300m oddaljeno trgovino z avtomobilom.
Drugi problem je pa ta, da me na primer vožnja z javnim prevozom stane precej več , kot če se sam peljem z avtomobilom. To je velika napaka (ne vem čigava).
Se pa jaz vsaj zavedam teh problemov.
-
matev
mursec ja seveda samo da nisi ti kriv ane
za onesnaženje smo krivi vsi ki onesnažujemo.
pa veš nč ti neb noge odpadle če bi se teh 300m s kolesom prepelu al pa peš šel
ane tok lahko je sam na druge krivdo valit svoje pa nben ne vid... če jo pa že vid pa vsak prav da ne more nič pomagat
vse lenuhe v posebno državo.....
za onesnaženje smo krivi vsi ki onesnažujemo.
pa veš nč ti neb noge odpadle če bi se teh 300m s kolesom prepelu al pa peš šel
ane tok lahko je sam na druge krivdo valit svoje pa nben ne vid... če jo pa že vid pa vsak prav da ne more nič pomagat
vse lenuhe v posebno državo.....
-
Gost
Re: (:
No, nafte je dovolj in njena cena se giblje po čisto drugih zakonitostih, med katerimi gotovo ni strahu pred pomanjkanjem. Ko je bo zmanjkalo, bomo imeli pač Mad Maxe. Mislim, da je pitna voda veliko bolj ogrožena kot nafta in je bo prej zmanjkalo.NEKDO napisal/-a:mislim da bi morali dvigniti cene goriva da nebomo vse nafte izčrpali (:
Jaz v službi že več kot 10 let v bistvu delam za avtomobilsko industrijo. Pa ne bi. Ampak mi drugega ne preostane. Ne bi rad onesnaževal okolja, vendar bo šel k vragu tudi moj obstoj. (Pretirano rečeno). Moja firma pa se tudi ne bo kar čez noč preusmerila v raketno tehniko, čeprav se nekaj trudi v tej smeri. Rade volje zamenjam poklic za takšnega, ki je ekološko neoporečen, pa četudi ima firma sama okoljski certifikat ISO 14000. Tudi luči ne bi prižigal podnevi, ker se večino časa vozim po mestu, ampak jih 'moram' zaradi policije in zakonov. V večjih mestih, pa mogoče na avtocestah bi lahko dovoljevali poljubno uporabo luči. Zdaj so še Italijani primorani uporabljati luči podnevi, ne.
Se pa ne strinjam, da je kriv mursec. Kaj pa more, pa četudi se pelje 300 m s kolesom. Popolnoma nič. Naj po radiu jutri povedo, da se 'moramo' od ponedeljka do petka vsi pripeljati v službe od 200 do 2000 m s kolesi tako kot Kitajci! To bi pomagalo, da bi odpadel tisti 1%. Samo Slovenija je majhna. Naj jutri na mednarodnem BBC-ju povedo, da se... To bi pa že pomagalo. Verjetno pa bi se tisti, ki so se v službo pripeljali s kolesom sestavljat avtomobile, potem lahko še samo vozili s kolesi. Pa tudi bogatejši si lahko privoščijo boljše (beri manj okoljsko obremenljive) avtomobile, kar je tudi majhen paradoks, saj je večja raja revna. Pa tudi Kitajci, kakor slišim, vse bolj in bolj kupujejo avtomobile namesto koles. Kitajska je sicer daleč, vendar se Zemlja v pol dneva do tja zavrti. Amiši se menda vozijo s kočijami po Kanadi. Njih mogoče res ne moremo obtoževati za onesnaženje na cestah razen za konjski gnoj. Govorijo nam, da je treba nekaj narediti, da ne bo prepozno. Kaj pa če je že zdavnaj prepozno? Saj sploh ne vemo. Meni se letošnja suša ne zdi čisto navadna periodična suša, pa tudi pravi pravcati orkanski veter se že pojavlja v naših krajih. Ni ti treba biti super scientist iz vremenoslovja, da ugotoviš kako zelo se narava spreminja. Nobenega satelita ne potrebuješ, kajti s satelitom lahko še samo opazuješ, da je Gorenjska vse bolj in bolj onesnažena. Poleti sem bil v Savinjski dolini, pa me kar pri srcu stisne, saj je Savinja že tam zgoraj slabša kot je bila v knežjem mestu v moji rani mladosti. Kdo je kriv? Ne vem. Predvsem naša zavest menda. Ali bodo gorivne celice kaj pomagale? Jutri zamenjam staro za novo, če mi to omogočijo. Avtocesto od Maribora do Ljubljane so speljali po najboljši možni trasi. Menda. Avstrijci rinejo pod zemljo. Japonci si gradijo letališča kar na vodi. California über alles.
This is the Time
When I and I should come Home, yes Jah. [Winston "Burning Spear" Rodney]
Se pa ne strinjam, da je kriv mursec. Kaj pa more, pa četudi se pelje 300 m s kolesom. Popolnoma nič. Naj po radiu jutri povedo, da se 'moramo' od ponedeljka do petka vsi pripeljati v službe od 200 do 2000 m s kolesi tako kot Kitajci! To bi pomagalo, da bi odpadel tisti 1%. Samo Slovenija je majhna. Naj jutri na mednarodnem BBC-ju povedo, da se... To bi pa že pomagalo. Verjetno pa bi se tisti, ki so se v službo pripeljali s kolesom sestavljat avtomobile, potem lahko še samo vozili s kolesi. Pa tudi bogatejši si lahko privoščijo boljše (beri manj okoljsko obremenljive) avtomobile, kar je tudi majhen paradoks, saj je večja raja revna. Pa tudi Kitajci, kakor slišim, vse bolj in bolj kupujejo avtomobile namesto koles. Kitajska je sicer daleč, vendar se Zemlja v pol dneva do tja zavrti. Amiši se menda vozijo s kočijami po Kanadi. Njih mogoče res ne moremo obtoževati za onesnaženje na cestah razen za konjski gnoj. Govorijo nam, da je treba nekaj narediti, da ne bo prepozno. Kaj pa če je že zdavnaj prepozno? Saj sploh ne vemo. Meni se letošnja suša ne zdi čisto navadna periodična suša, pa tudi pravi pravcati orkanski veter se že pojavlja v naših krajih. Ni ti treba biti super scientist iz vremenoslovja, da ugotoviš kako zelo se narava spreminja. Nobenega satelita ne potrebuješ, kajti s satelitom lahko še samo opazuješ, da je Gorenjska vse bolj in bolj onesnažena. Poleti sem bil v Savinjski dolini, pa me kar pri srcu stisne, saj je Savinja že tam zgoraj slabša kot je bila v knežjem mestu v moji rani mladosti. Kdo je kriv? Ne vem. Predvsem naša zavest menda. Ali bodo gorivne celice kaj pomagale? Jutri zamenjam staro za novo, če mi to omogočijo. Avtocesto od Maribora do Ljubljane so speljali po najboljši možni trasi. Menda. Avstrijci rinejo pod zemljo. Japonci si gradijo letališča kar na vodi. California über alles.
This is the Time
When I and I should come Home, yes Jah. [Winston "Burning Spear" Rodney]
-
Kangoo
Poraba
Tale forum je star, toda vseeno bi želel nekaj dodati. Ekologija je res problem, in s tem naraščanje porabe bencina v avtu. Luči?!? Jaz bi podal drugo vprašanje. Res potrebujemo klimo v avtu? Električni dvig šip? Zunanja ogledala na gumb? To ni samo vprašanje trenutne porabe goriva (pri uporabi) je tudi vprašanje koliko energije je bilo potrebno, da se je ta izdelek (ki ga ne potrebujemo) naredil - vgradil! (Ljudje smo prilagodljivi, živimo v različnih geografskih širinah.)
Odgovor je enostaven. Živimo lagodno, dokler lahko. Misli globalno - deluj lokalno je lepo geslo, toda najprej naj sosed zmanjša porabo....
LP
Odgovor je enostaven. Živimo lagodno, dokler lahko. Misli globalno - deluj lokalno je lepo geslo, toda najprej naj sosed zmanjša porabo....
LP
-
Fizif
Avtomoibilske luči delajo pod napotostjo 12 voltov čeprav nekatera starejša vozila so delovale tudi do 6 voltov napetosti. Alternator je odvisna komponenta od motorja, služi poiljenju akumulatorja med delovanjem motorja s povprečno napetostjo 14 voltov ker če bi bila napetost iz alternatorja manjša kot napertost akumulatorja bi bil alternator brez pomena.
Če papomislimo na okolje bi bilo bolje če bi proizvajali vozila na jederski pogon tako nebi do35 let zmanjkalo električnega naboja.
[/quote]
Če papomislimo na okolje bi bilo bolje če bi proizvajali vozila na jederski pogon tako nebi do35 let zmanjkalo električnega naboja.
[/quote]