Čudeži in znanost

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
Odgovori
Roman
Prispevkov: 6472
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

bargo napisal/-a:Vendar to je podobno, kot dobro in zlo, eno brez drugega nima potenciala.
To je pač slab izgovor za zlo. Relativiziranje. Zlo je torej treba dopuščati, celo razvijati, da bi na ta način dobro sploh lahko obstajalo. Torej zla sploh ni (Rockov predlog, pa ne le njegov), ampak potem tudi dobro nima potenciala (prosto po Bargu), torej dobrega v resnici ni. Čemu torej sploh govorimo o dobrem in zlu?
Precej verjetno, ker če ne smo še bliže stvarniku.
Ni logično.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8042
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Rock napisal/-a:
vojko napisal/-a:V bistvu je Marx tako mislil, če do onemoglosti poenostavimo zadeve.
bargo napisal/-a: Ne, glede na citate Marx, ne govori o veri, temveč o religiji. Religija pa bazira na vgrajeni veri. :lol:
Rock napisal/-a: Kaj je religija (vklj. z etimologijo), kaj vera, in v čem je razlika, je sporno (diskutabilno).
(Jaz v primerih, ko ne gre za specialne traktate [o religijah], uporabljam izraza kot enakovredna.)
bargo napisal/-a: Religija bazira na veri
Seveda. Geneza znanja: novorojenec zna zelo malo, nato predšolska vzgoja in učenje; pred stoletji je bila večina ljudi nepismena, danes imamo v (geografsko) majhni Sloveniji štiri univerze.
(Jaz religijo običajno razumem kot 'institucionalizirano vero'.)
Se bi kar strinjal, vendar, novorojenec ima potencial, je neke vrste glina, ki ga oblikuje okolje. V začetku ga samo premetava sem ter tja, je opazovalec dogajanja, dokler sam ne začne premetavati torej postane aktivni igralec v igri razvrščanja in urejanja. :roll: Odločevalec, ki sledi komu ali čemu? :oops:
Rock napisal/-a:
bargo napisal/-a:tako, kot vse ideologije.
Religijo in ideologijo je potrebno razlikovati.
Kako ju ti razlikuješ?
Rock napisal/-a: Če pa interpretiram kot provokacijo, odlično! Toda, ali smem?
Seveda, zakaj pa ne?
Rock napisal/-a: V vsakem primeru čakam npr. na vojka, Romana, problemija, itd.
Ja, tudi mene zanimajo njihovi pogledi.
Zadnjič spremenil bargo, dne 26.9.2015 14:57, skupaj popravljeno 1 krat.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8042
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:Vendar to je podobno, kot dobro in zlo, eno brez drugega nima potenciala.
To je pač slab izgovor za zlo. Relativiziranje. Zlo je torej treba dopuščati, celo razvijati, da bi na ta način dobro sploh lahko obstajalo.
Ne, vsekakor ne. Proti zlu se je potrebno boriti. Geni, zrcalni geni, sočutje, ... ,zavedanje, samozavedanje, sožitje, sobivanje ..., itd.
Roman napisal/-a: Torej zla sploh ni (Rockov predlog, pa ne le njegov), ampak potem tudi dobro nima potenciala (prosto po Bargu), torej dobrega v resnici ni. Čemu torej sploh govorimo o dobrem in zlu?
Si opazil, da si spet pri resnici?
Mogoče zato, ker se zavedamo dinamike, ki izhaja iz dobrega in zla, ne moremo in ne znamo pa določiti razmejitve? :roll: Mogoče v principu, znotraj našega sveta, tudi ni mogoče določiti razmejitve med dobrim in zlom. Vera. Preventiva je lahko nevarna pot v ideologije, a ne?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Precej verjetno, ker če ne smo še bliže stvarniku.
Ni logično.
Znotraj katerih okvirjev ni logično?

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11595
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

bargo napisal/-a:
vojko napisal/-a:bargo je napisal:
No in kaj je povedal o svoji veri? To, da naj bi rekel, da je religija opij za ljudstvo, recimo da vemo. Zanima me, kakšna je bila njegova abstinenčna kriza? Mogoče te sprašujem preveč, saj nisi prepoznal vere Richarda, ne glede na to, kolikor sem se trudil. Vendar zahtevajmo nemogoče!
Marxova pot iz objema religije je bila lažja kot pri večini njegovih sodobnikov – intelektualcev.

Če hočemo razumeti nek fenomen, je treba pogledati korenine.

Oba – oče Heinrich in mati Henriette sta bila potomca dolge vrsti rabinov. Ker kot Žid oče ni smel opravljati odvetniškega poklica, je Heinrich Marx prestopil v protestantizem leta 1817. Njun sin Karl je bil krščen v isti cerkvi leta 1824 pri starosti šest let. Obiskoval je protestantsko osnovno šolo, že v gimnaziji pa je postal ateist in materialist in je pričel javno zavračati tako krščansko kot judovsko religijo.

Toda starša nista bila verska zadrteža in mlademu Karlu nista vsiljevala verske vzgoje (sic! To se je dogajalo pred skoraj 200 leti!) . Z očetom sta namesto verskih spisov raje brala Voltaira in Rousseauja. Na domu barona von Westphalen, svojega soseda in kasneje tasta, je začel ceniti Homerja in Shakespeara :!: (v zrelih letih je večino njegovih del znal na pamet).

V nasprotju z večino mladohegeljancev Marx ni nikoli šel skozi obdobje "religioznosti". Ljudje, kot Hegel, Feuerbach in Bruno Bauer, ki so vplivali na mladega Marxa, so vsi začeli svojo kariero kot študenti teologije. Vsi so izhajali iz protestantskih družin srednjega razreda, ki so poskušale vzgajati svoje otroke kot dobre kristjane. Tudi Engels je odraščal v pietistični družini (pietisti so bili verska ločina znotraj protestantizma). V nasprotju z njimi je Marx odraščal med ljudmi, ki jim nikoli ni bila vera več kot vprašanje dostojnosti ali primernosti. Edino mesto, kjer je prišel v stik s prakticirajočim krščanstvom, je bila gimnazija Friedrich Wilhelm v Trieru, ki je obiskoval pet let.

Ogromno je bral in že kot študent je tekoče govoril in pisal francosko in latinsko. Kot zrel znanstvenik je bral in pisal špansko, holandsko, švedsko, rusko in angleško. Poznavalci angleščine mu v en glas priznavajo, da je postal mojster tega jezika, v katerem se je izražal prav tako okretno kot v maternem.

To znanje jezikov mu je omogočilo enciklopedično poznavanje svetovne (predvsem pa seveda evropske) sociološke misli in je lahko prehodil pot od otroka pravovernih Židov (kasneje protestantov) do najbolj upoštevanega kritika religij.

Marx je bil ateist, preden je sploh razvil svoje komunistične teorije. Kot moto za svojo doktorsko disertacijo si je izbral ta citat iz Prometeja: "Preprosta resnica je, da gojim 'sovraštvo do vseh bogov' ("'gainst all the Gods").V svoji disertciji je izjavil, da bi morali "človeško samozavedanje pripoznati kot najvišje božanstvo." ("recognize as the highest divinity, the human self-consciousness itself!") :idea:

Poleg znamenitega odlomka iz Kritike Heglove filozofije prava, ki sem ga že citiral, so za njegovo razumevanje religije pomembne tele Teze o Feuerbachu:

4. teza:
Feuerbach izhaja iz fakta religiozne samoodtujitve, podvojitve sveta na religiozen, umišljen in na dejanski svet. Njegovo delo je v tem, da razreši religiozni svet v njegovo posvetno osnovo. Spregleduje, da je potem, ko je ta posel opravljen, treba šele narediti tisto glavno. Dejstvo namreč, da se posvetna osnova odpne od same sebe in se kot samostojno kraljestvo fiksira v oblakih, je ravno mogoče razložiti le iz samoraztrganosti in oporekanja-sebi-sami te posvetne osnove. To samo je treba torej najprej razumeti v njenem protislovju in nato z odstranitvijo protislovja praktično revolucionirati. Torej npr. mora potem, ko je bila pozemska družina odkrita kot skrivnost svete družine, prva sama biti teoretično kritizirana in praktično revolucionirana.

6. teza:
Feuerbach razrešuje religiozno bistvo v človeško bistvo. Toda človeško bistvo ni nikak abstraktum, prebivajoč v posameznem individuu. V svoji dejanskosti je skupek družbenih razmerij.
Feuerbach, ki se ne spušča v kritiko tega dejanskega bistva, je zato prisiljen:
1. abstrahirati od zgodovinskega poteka in fiksirati religionzno čustvo zase ter predpostaviti abstraktno – izolirano – človeški individuum;
2. človeško bistvo je pri njem lahko razumljeno le kot »rod«, kot notranja, nema, mnoge individue zgolj naravno povezujoča občnost.

7. teza:


Feuerbach zato ne vidi, da je »religiozno čustvo« sâmo družben produkt in da abstraktni individuum, ki ga analizira, dejansko pripada določeni družbeni obliki.

Mislim, da zdaj veš nekaj več o njegovi 'abstinenčni krizi'... :D
Hvala. Odlično. hm. 7. teza me spominja na Ahila in Želvo. :roll:

Má vlast: Vltava by Bedřich Smetana (Karajan) Part 2
Zakaj? :shock:

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11595
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

Bargo je napisal:
Ne, glede na citate Marx, ne govori o veri, temveč o religiji. Religija pa bazira na vgrajeni veri.
V tem kontekstu sta vera in religija pomenska sinonima. Celo Preprosti pravi, da ju ne razlikuje.
To ni izvedljivo. Vere ne moremo odpraviti, vsaj znotraj našega sveta ne.
Bereš površno in tendenciozno. Marx NIKJER ni napisal, da je religijo potrebno odpraviti (npr. z dekreti, kot je to počel primitivni in neizobraženi Stalin), pač pa je napisal, da je "religiozno čustvo" sâmo družbeni produkt" (7.teza o Feurebachu) in če odpade ta družbeni vzrok (alienacije vseh vrst) bo po logiki odpadel tudi produkt tega ("religiozno čustvo").

Tudi sam sem govoril o tem, da bo vera 'odmrla'.

Imaš pa prav v nekem smislu, ko praviš, da "vere ne moremo odpraviti, vsaj znotraj našega sveta ne", če s tem misliš na kapitalizem kot krivičen svet, ki generira alienacije. Potrebna je odprava vzrokov.

Če te tišči čevelj, ne jemlješ tablet proti bolečinam ali hodiš po petah, ampak zamenjaš čevlje... :D

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Rock »

Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:Vendar to je podobno, kot dobro in zlo, eno brez drugega nima potenciala.
To je pač slab izgovor za zlo. Relativiziranje. Zlo je torej treba dopuščati, celo razvijati, da bi na ta način dobro sploh lahko obstajalo. Torej zla sploh ni (Rockov predlog, pa ne le njegov), ampak potem tudi dobro nima potenciala (prosto po Bargu), torej dobrega v resnici ni. Čemu torej sploh govorimo o dobrem in zlu?
Koncept 'dobro - zlo' ni dober primer za relativiziranje; gre marveč za logični premislek. Na primer, če ne bi obstajalo bogastvo, ne bi mogli govoriti o revščini, in obratno.

Že v st.gr. filozofiji je obstajala smer 'umirjenost', kot največja mogoča oblika sreče.

Obstajajo nazori, da ni dobrega-zla (da ne smemo vrednotiti).

(Povsem) napačna je usmeritev, da 'je potrebno zlo dopuščati, celo pospeševati': nasprotno, proti tistemu, kar splošno imenujemo zlo, se je možno boriti, in je to tudi potrebno.
Toda, na primer: tudi kriminal ima pozitivno stran: država tako zve, kaj muči ljudi, in lahko ustrezno ukrepa.
Holokavst je bil zlo na mikro ravni. - Ker se nismo borili primerno, pravočasno zoper nacizem, je dejansko prišlo do holokavsta. Nauk: človek je po naravi svoboden, in zelo mogočen; ni kontrole nad njim, razen posredne.

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Rock »

bargo napisal/-a:
Rock napisal/-a: Odlično.
'Neumnost, primitivnost' - je nujnost (objektivnost). Errare humanum est. Predstavlja negativni zgled. (Bi. je celo ostrejša: 'Kaznoval bom grehe prednikov do tretjega, četrtega kolena.') Je 'nujno zlo', in zato (v tem smislu) ni zlo.
Bargo, 'da eno brez drugega nima potenciala' - kako si prišel do tega zaključka?
Ne boš verjel, SOMBRERO je povod, saj veš KFN. :D
Te bom nekoliko izsiljeval: ta video ne dela več; poleg tega, koristno bi bilo, da bi konkretiziral svojo miselno pot.
Kje to piše v bibljiji? Link?
Potem navedem link.
Strah zavira radovednost.
Ktp? (Kaj to pomeni?)
bargo napisal/-a: ... vsaj znotraj našega sveta ne.
Roman napisal/-a: Je še kateri drugi?
bargo napisal/-a: Precej verjetno, ker če ne smo še bliže stvarniku. :D
Rock napisal/-a: '... še bližje Stvarniku' - se strinjam.
In pa: poleg (duševnega) 'doživljanja' obstaja tudi 'objektivni svet' (in kar predstavlja spoznavoslovno nepremostljiv problem; Einstein je topogledno izrekel odlične misli).
bargo napisal/-a: Rock, bi ti lahko začel pisati manj zgoščeno, s težavo se prebijam skozi. Imam mačeto, pa ne zadošča več. :roll:
Bi zadoščalo, da močneje zamahneš?
No problem can be solved from the same level of consciousness that created it.
-- Albert Einstein
Predlagam, da poiščeš še kaj.

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Rock »

bargo napisal/-a:
Rock napisal/-a:
bargo napisal/-a: Religija bazira na veri
Seveda. Geneza znanja: novorojenec zna zelo malo, nato predšolska vzgoja in učenje; pred stoletji je bila večina ljudi nepismena, danes imamo v (geografsko) majhni Sloveniji štiri univerze.
(Jaz religijo običajno razumem kot 'institucionalizirano vero'.)
Se bi kar strinjal, vendar, novorojenec ima potencial, je neke vrste glina, ki ga oblikuje okolje. V začetku ga samo premetava sem ter tja, je opazovalec dogajanja, dokler sam ne začne premetavati torej postane aktivni igralec v igri razvrščanja in urejanja. :roll: Odločevalec, ki sledi komu ali čemu? :oops:
Nenavadana primerjava. Glina s potekom časa ne postane lončar. - Človek ima posebej odlično mesto v stvarstvu: zato se imenuje krona stvarstva, nosi pa zato tudi odgovornost.
tako, kot vse ideologije.
-------------
Religijo in ideologijo je potrebno razlikovati.
------------------
Kako ju ti razlikuješ?
Takole menim: ideologija ima kronološko različne pomene. Danes v slovenskem prostoru ima negativen predznak: pomeni (politično) miselno nasilje.

Narava religije v moderni državi zahodnega tipa je drugačna: velja svoboda misli; Cerkev je ločena od države (iz istega praktičnega razloga delimo 'oblast' na zakonodajno, izvršilno, in sodno), toda C. opravlja izredno pomembno družbeno vlogo, zato je državno subvencioniranje Cerkve koristno, potrebno, in ne krši omenjene ločitve; religija igra transcendentno vlogo.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8042
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Rock napisal/-a: Bargo: Religija bazira na veri.

Rock: Seveda. Geneza znanja: novorojenec zna zelo malo, nato predšolska vzgoja in učenje; pred stoletji je bila večina ljudi nepismena, danes imamo v (geografsko) majhni Sloveniji štiri univerze.
(Jaz religijo običajno razumem kot 'institucionalizirano vero'.)

Bargo: Se bi kar strinjal, vendar, novorojenec ima potencial, je neke vrste glina, ki ga oblikuje okolje. V začetku ga samo premetava sem ter tja, je opazovalec dogajanja, dokler sam ne začne premetavati torej postane aktivni igralec v igri razvrščanja in urejanja. :roll: Odločevalec, ki sledi komu ali čemu? :oops:

Nenavadana primerjava. Glina s potekom časa ne postane lončar.
Ujel si misel, v kar nisem dvomil. :wink: Postane, postane. Od kod pa bi drugače bili lončarji ali celo urarji, o katerih rad piše Vojko? Koristnost lonca pa je itak v praznini. :roll:
Rock napisal/-a: - Človek ima posebej odlično mesto v stvarstvu: zato se imenuje krona stvarstva, nosi pa zato tudi odgovornost.
Kaj veš, kaj še pride za krono v stvarstvu.
Rock napisal/-a:
tako, kot vse ideologije.
-------------
Religijo in ideologijo je potrebno razlikovati.
------------------
Kako ju ti razlikuješ?
Takole menim: ideologija ima kronološko različne pomene. Danes v slovenskem prostoru ima negativen predznak: pomeni (politično) miselno nasilje.

Narava religije v moderni državi zahodnega tipa je drugačna: velja svoboda misli; Cerkev je ločena od države (iz istega praktičnega razloga delimo 'oblast' na zakonodajno, izvršilno, in sodno), toda C. opravlja izredno pomembno družbeno vlogo, zato je državno subvencioniranje Cerkve koristno, potrebno, in ne krši omenjene ločitve; religija igra transcendentno vlogo.
V tem tvojem podajanju nisem prepoznal kriterija po katerem bi religijo in ideologijo lahko ločil, žal.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8042
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Rock napisal/-a:
bargo napisal/-a:
Rock napisal/-a: Odlično.
'Neumnost, primitivnost' - je nujnost (objektivnost). Errare humanum est. Predstavlja negativni zgled. (Bi. je celo ostrejša: 'Kaznoval bom grehe prednikov do tretjega, četrtega kolena.') Je 'nujno zlo', in zato (v tem smislu) ni zlo.
Bargo, 'da eno brez drugega nima potenciala' - kako si prišel do tega zaključka?
Ne boš verjel, SOMBRERO je povod, saj veš KFN. :D
Te bom nekoliko izsiljeval: ta video ne dela več; poleg tega, koristno bi bilo, da bi konkretiziral svojo miselno pot.
Deluje sem preveril. Uff, tole bi bilo zelo težko in dvomim, da bi bilo koristno.
Rock napisal/-a:
bargo napisal/-a: Kje to piše v bibljiji? Link?
Potem navedem link.
Čakam, vendar ne oklevaj predolgo.
Rock napisal/-a:
bargo napisal/-a: Strah zavira radovednost.
Ktp? (Kaj to pomeni?)
Recimo, če te je preveč strah, pač ne preveriš, če tudi si želiš.
Rock napisal/-a: Bi zadoščalo, da močneje zamahneš?
Mogoče, vendar zmanjkuje energije.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11595
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

Preprosti je napisal:
Vzrok za to, da je postal ateist, materialist?
Enak kot pri večini eruditov, intelektualcev in sploh ljudi, ki ne marajo dogem brez dokazov, se pravi: racionalen premislek, podprt z obsežno literaturo in primeri z dokazi. Marx je že kot mladenič razmišljal s svojo glavo, izven okostenelih (verskih, filozofskih, političnih, ekonomskih) dogem. Toda pri 'revolucioniranju vsega obstoječega' (njegova sintagma) je kot pogoj sine qua non za vsakršno emancipacijo človeka postavil na prvo mesto emancipacijo od religioznosti.
Da je bil 'najbolj upoštevan kritik religij':
kdo tako trdi (subjektno vprašanje),
Večina sociologov religije. Recimo Titus Hjelm (Religion, Discourse and Power:A Contribution towards a Critical Sociology of Religion, Critical Sociology, 0(0) 1–17, 2013); A. Toscano (Rethinking Marx and Religion, 2015 Marxismes au 21e siècle : séminaire en partenariat avec Espaces-Marx, la Fondation Gabriel-Péri, le séminaire « Lectures de Marx » (ENS Ulm); Gilbert Achcar (Marxists and Religion - yesterday and today, International Viewpoint 2005); David H. Kessel (Marx, Religion, and Sociology of Religion, American Sociological Association meeting in Detroit in September, 1983), Henri Lefebvre (The Sociology of Marx, New York: Vintage Books, 1969 izvleček: Henri Lefebvre on Marx, Religion, Philosophy, Ideology & Politics,Marxian Thought and Sociology; Stanford Encyclopedia of Philosophy, 2010, Karl Marx, itd.
ali zaradi česa naj bi bilo tako (objektno vprašanje)?
Marxova kritika religije je superiorna vsem kasnejšim (predvsem mislim tu na Durkheima and Weberja) iz več razlogov. Glavni so po mojem tile:

Marx se ni ustavil tam, kjer se je Feuerbach (ki je bil sicer odličen in radikalen kritik religije). To je šele izhodišče za njegov pristop. Pri njem tako definicija religije kot 'vzdih ogrožene kreature, čustvo brezsrčnega sveta' ter 'duh brezdušnih razmer' ni le opis nekega stanja zaostale družbene zavesti per se, ampak opis totalitete sveta v kateri obstaja. Kajti vera ni le določen Weltanschauung, ki si ga prosto izberemo (ali pa ne), je odsev dejanske človeške bede, hkrati tudi protest proti njej. Religija je avtoiluzija, ki popači družbeno realnost, ker prikriva dejanske vzroke trpljenja in bede.

Pri Marxu kritika religije, politike, ekonomije in sploh družbenih razmer ni vaja iz filozofije, neke vrste filozofski larpurpartizem, ampak aktiven napor, da se ta svet spremeni, da se poišče njegovo novo, boljše 'čustvo', ki ne bo imelo 'brezsrčnega srca'. To je pregnantno izrazil v njegovi slavni 11. tezi o Feuerbachu (ki je vgravirana na njegovem nagrobnem spomeniku na pokopališču v Highgateu v Londonu):
"Filozofi so svet samo različno interpretirali; gre pa zato, da ga spremenimo." (Marxovi poudarki).
Naslov njegove disertacije?
Differenz der demokritischen und epikureischen Naturphilosophie (1841)
S katerega področja je doktoriral?
Filozofije.
Pri kom je doktoriral?
Bruno Bauer.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11595
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

Preprosti je napisal:
Darwin (evolucija, zmaga močejši), mar ne!
Ne. Zmaga najsposobnejši (the fittest - v smislu preživetja in širjenja svojih genov v mehanizmu naravne selekcije). Darvinizem ni uporabljiv na človeško vrsto.
Sploh pa, kontekstualno 'vera' ni povezana s 'pravičnostjo'.
Seveda je, vendar jo obljublja šele v 'onostranstvu' in to po temle premem sorazmerju: čim bolj si trpel v tej 'solzni dolini (na Zemlji) toliko bolj boš 'užival' tam nekje zgoraj). :lol:
Zadnjič spremenil vojko, dne 26.9.2015 21:01, skupaj popravljeno 1 krat.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8042
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

vojko napisal/-a:
Rock napisal/-a: ali zaradi česa naj bi bilo tako (objektno vprašanje)?
Marxova kritika religije je superiorna vsem kasnejšim (predvsem mislim tu na Durkheima and Weberja) iz več razlogov. Glavni so po mojem tile:

Marx se ni ustavil tam, kjer se je Feuerbach (ki je bil sicer odličen in radikalen kritik religije). To je šele izhodišče za njegov pristop. Pri njem tako definicija religije kot 'vzdih ogrožene kreature, čustvo brezsrčnega sveta' ter 'duh brezdušnih razmer' ni le opis nekega stanja zaostale družbene zavesti per se, ampak opis totalitete sveta v kateri obstaja. Kajti vera ni le določen Weltanschauung, ki si ga prosto izberemo (ali pa ne), je odsev dejanske človeške bede, hkrati tudi protest proti njej. Religija je avtoiluzija, ki popači družbeno realnost, ker prikriva dejanske vzroke trpljenja in bede.

Pri Marxu kritika religije, politike, ekonomije in sploh družbenih razmer ni vaja iz filozofije, neke vrste filozofski larpurpartizem, ampak aktiven napor, da se ta svet spremeni, da se poišče njegovo novo, boljše 'čustvo', ki ne bo imelo 'brezsrčnega srca'. To je pregnantno izrazil v njegovi slavni 11. tezi o Feuerbachu (ki je vgravirana na njegovem nagrobnem spomeniku na pokopališču v Highgateu v Londonu):
"Filozofi so svet samo različno interpretirali; gre pa zato, da ga spremenimo." (Marxovi poudarki).
Spet se ti je zapisalo. Drugače pa odlično, videti je, kot da od nekod kopiraš :oops: , skoraj ne morem verjeti, da lahko tako dosledno uporabljaš izrazoslovje. :wink:

Vera je temelj na katerem se lahko izvaja preoblikovanje pogledov in Weltanschauung je posledica tega dogajanja.
Rock napisal/-a: (Jaz religijo običajno razumem kot 'institucionalizirano vero'.)
Vidiš, religijo lahko mirno zamenjava z ideologijo, če tako potem sledi:
"Jaz ideologijo običajno razumem kot 'institucionalizirano vero'." :D

Lionel Richie - Dancing On The Ceiling

What is happening here? :shock:
Something is going on
That's not quite clear
Somebody turn on the light
We're gonna have a party
It's starting tonight
Zadnjič spremenil bargo, dne 26.9.2015 21:00, skupaj popravljeno 1 krat.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11595
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

bargo napisal/-a:
vojko napisal/-a:
Rock napisal/-a: ali zaradi česa naj bi bilo tako (objektno vprašanje)?
Marxova kritika religije je superiorna vsem kasnejšim (predvsem mislim tu na Durkheima and Weberja) iz več razlogov. Glavni so po mojem tile:

Marx se ni ustavil tam, kjer se je Feuerbach (ki je bil sicer odličen in radikalen kritik religije). To je šele izhodišče za njegov pristop. Pri njem tako definicija religije kot 'vzdih ogrožene kreature, čustvo brezsrčnega sveta' ter 'duh brezdušnih razmer' ni le opis nekega stanja zaostale družbene zavesti per se, ampak opis totalitete sveta v kateri obstaja. Kajti vera ni le določen Weltanschauung, ki si ga prosto izberemo (ali pa ne), je odsev dejanske človeške bede, hkrati tudi protest proti njej. Religija je avtoiluzija, ki popači družbeno realnost, ker prikriva dejanske vzroke trpljenja in bede.

Pri Marxu kritika religije, politike, ekonomije in sploh družbenih razmer ni vaja iz filozofije, neke vrste filozofski larpurpartizem, ampak aktiven napor, da se ta svet spremeni, da se poišče njegovo novo, boljše 'čustvo', ki ne bo imelo 'brezsrčnega srca'. To je pregnantno izrazil v njegovi slavni 11. tezi o Feuerbachu (ki je vgravirana na njegovem nagrobnem spomeniku na pokopališču v Highgateu v Londonu):
"Filozofi so svet samo različno interpretirali; gre pa zato, da ga spremenimo." (Marxovi poudarki).
Spet se ti je zapisalo. Drugače pa odlično, videti je, kot da od nekod kopiraš :oops: , skoraj ne morem verjeti, da lahko tako dosledno uporabljaš izrazoslovje.

Vera je temelj na katerem se lahko izvaja preoblikovanje pogledov in Weltanschauung je posledica tega dogajanja.
Me tako nizko ceniš? :(

S to tvojo tezo o dialektiki odnosa med vero in svetovnim nazorom pa bi se lahko strinjal, z bistvenim dostavkom, da sta tako vera kot Weltanschauung obliki družbene zavesti, katere temelj pa je seveda v materialni bazi družbe... :D
Vidiš, religijo lahko mirno zamenjava z ideologijo, če tako potem sledi:
"Jaz ideologijo običajno razumem kot 'institucionalizirano vero'." :D
Ne, to je ne-Abelova grúpa, kjer velja a * b ≠ b * a... 8)

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8042
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

vojko napisal/-a: Rock: ali zaradi česa naj bi bilo tako (objektno vprašanje)?

Vojko: Marxova kritika religije je superiorna vsem kasnejšim (predvsem mislim tu na Durkheima and Weberja) iz več razlogov. Glavni so po mojem tile:

Marx se ni ustavil tam, kjer se je Feuerbach (ki je bil sicer odličen in radikalen kritik religije). To je šele izhodišče za njegov pristop. Pri njem tako definicija religije kot 'vzdih ogrožene kreature, čustvo brezsrčnega sveta' ter 'duh brezdušnih razmer' ni le opis nekega stanja zaostale družbene zavesti per se, ampak opis totalitete sveta v kateri obstaja. Kajti vera ni le določen Weltanschauung, ki si ga prosto izberemo (ali pa ne), je odsev dejanske človeške bede, hkrati tudi protest proti njej. Religija je avtoiluzija, ki popači družbeno realnost, ker prikriva dejanske vzroke trpljenja in bede.

Pri Marxu kritika religije, politike, ekonomije in sploh družbenih razmer ni vaja iz filozofije, neke vrste filozofski larpurpartizem, ampak aktiven napor, da se ta svet spremeni, da se poišče njegovo novo, boljše 'čustvo', ki ne bo imelo 'brezsrčnega srca'. To je pregnantno izrazil v njegovi slavni 11. tezi o Feuerbachu (ki je vgravirana na njegovem nagrobnem spomeniku na pokopališču v Highgateu v Londonu):
"Filozofi so svet samo različno interpretirali; gre pa zato, da ga spremenimo." (Marxovi poudarki).

Bargo: Spet se ti je zapisalo. Drugače pa odlično, videti je, kot da od nekod kopiraš :oops: , skoraj ne morem verjeti, da lahko tako dosledno uporabljaš izrazoslovje. :wink:

Vera je temelj na katerem se lahko izvaja preoblikovanje pogledov in Weltanschauung je posledica tega dogajanja.

Me tako nizko ceniš?
Saj sem ti že rekel, da te ne mislim kupiti. :lol: Ne, za božjo voljo, saj si ti napisal, že dolgo tega, "gens una summus", povsem svobodno. :wink:

Poglej: Črvina
vojko napisal/-a: S to tvojo tezo o dialektiki odnosa med vero in svetovnim nazorom pa bi se lahko strinjal, z bistvenim dostavkom, da sta tako vera kot Weltanschauung obliki družbene zavesti, katere temelj pa je seveda v materialni bazi družbe... :D
Seveda, saj ni sporno. Samo ali je to resnično vse, kar je potrebno dodati?

Odgovori