Čudeži in znanost

[Rock]

Ampak predlagam, da pustiva podrobnosti

Uh, pa ravno je postalo zanimivo

Res je. hm. Kaj deli celoto?

Um?

Jaz pa bi vprašal: Kaj povzroči celoto?

[bargo]

hm. Kaj deli celoto?

Um?
Jaz pa bi vprašal: Kaj povzroči celoto?

Odlično. Odgovor enak tvojemu. UM.

Spet smo pri Janezu, ki pravi tako: "1 V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. 2 Ta je bila v začetku pri Bogu. 3 Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo ..."

To pomeni, da svet, ki ga gledamo pravkar, ni bil ustvarjen od besede, ampak svet, ločenih stvari, ločenih ljudi, ločenih dogodkov, je kreiran z besedami.

Celota je nedoumljiva in um tako živi v iluziji. Iluzija je, da obstaja svet ločenih stvari in dogodkov.


Bargo: No, me veseli, da se strinjava. Kako je že povedal Wittgenstein: "Meje mojega jezika, so meje mojega sveta." Poudarek je na mojega, kar je pri različnih kulturah še posebej problem, a ne?

Vojko: V čem točno se strinjava?

Bargo: S tem vendar, Vojko: "To drži, v našem Id so 'duhovi' naših evolucijskih prednikov, saj smo del družine s skupnim poreklom." Če smo začeli vsi iz prvega replikatorja je kar veliko informacij v nas, a ne?

Vojko: Še ena neovrgljiva resnica.

Vidiš Vojko tudi ti si bil že pri resnici. Kako le?

Kako pa bi le ti lahko ovrgel samega sebe, Vojko?

Še šala za Vojka:
Kaj je materija? Nimam pojma. Kaj je pojem? Ni materija. Če ni materija potem je duh.

p.s.
Videti je da napredujemo po JANEZU!

[bargo]

Kaj je duh? <Nimam pojma| Ni materija>. KANT je bil nabrisan. Sorry Immanuel.

Mirkec bi rekel, ni relevantno, kar se bere kot "ni materija".

[Rock]

hm. Kaj deli celoto?

Um?
Jaz pa bi vprašal: Kaj povzroči celoto?

Odlično. Odgovor enak tvojemu. UM.
Spet smo pri Janezu, ki pravi tako: "1 V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. 2 Ta je bila v začetku pri Bogu. 3 Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo ..."
To pomeni, da svet, ki ga gledamo pravkar, ni bil ustvarjen od besede, ampak svet, ločenih stvari, ločenih ljudi, ločenih dogodkov, je kreiran z besedami.

Svet ni bil ustvarjen 'od besede', temveč 'z besedo' - v čem vidiš razliko?

Celota je nedoumljiva in um tako živi v iluziji. Iluzija je, da obstaja svet ločenih stvari in dogodkov.
Bargo: No, me veseli, da se strinjava. Kako je že povedal Wittgenstein: "Meje mojega jezika, so meje mojega sveta." Poudarek je na mojega, kar je pri različnih kulturah še posebej problem, a ne?
Vojko: V čem točno se strinjava?
Bargo: S tem vendar, Vojko: "To drži, v našem Id so 'duhovi' naših evolucijskih prednikov, saj smo del družine s skupnim poreklom." Če smo začeli vsi iz prvega replikatorja je kar veliko informacij v nas, a ne?
Vojko: Še ena neovrgljiva resnica.
Vidiš Vojko tudi ti si bil že pri resnici. Kako le?
Kako pa bi le ti lahko ovrgel samega sebe, Vojko?
Še šala za Vojka:
Kaj je materija? Nimam pojma. Kaj je pojem? Ni materija. Če ni materija potem je duh.
p.s.
Videti je da napredujemo po JANEZU!

Domnevam, da je za Vojka resnica samoumevna: duh je produkt materije.

Sicer ne ve, kaj je materija(?), in tudi omenjeni stavek (duh je produkt materije) pove daleč od zadostnosti (pri čemer resničnost trditve puščam ob strani), ampak to je domet 'materializma', in ker je 'znanstven', dvomi niso dopustni.

[bargo]

Svet ni bil ustvarjen 'od besede', temveč 'z besedo' - v čem vidiš razliko?

"od besede", se nanaša na Besedo.

Domnevam, da je za Vojka resnica samoumevna: duh je produkt materije.

Ja to že, to je ta duh v steklenički JACK-a, ki je mimogrede spet prazna.

Christina Aguilera - Genie In A Bottle

Sicer ne ve, kaj je materija(?), in tudi omenjeni stavek (duh je produkt materije) pove daleč od zadostnosti (pri čemer resničnost trditve puščam ob strani), ...

Materija ima lahko vsaj dvojen pomen, svet, ki je tukaj, torej dejanski svet, vendar hkrati pomeni tudi svet, ki ga merimo. Svet, ki ga merimo je svet, kot ga ugotavljamo in ne KAKO dejansko je.

... ampak to je domet 'materializma', in ker je 'znanstven', dvomi niso dopustni.

Verniki pač, kaj čemo sedaj, tak pač je.

Vendar na podlagi česa TI dvomiš v materializem, če sploh?

Wiki: Materíalizem označuje filozofski pogled na svet, po katerem ima materija glavni pomen, zavest in mišljenje pa sta drugotnega pomena.

[Roman]

Mogoče je imel v mislih unijo, torej ali je avto, kup peska, paket a4 listov, ...., že celota?

Če je tako, potem je unija seveda celota. Vsaka množica je celota.

Kako pridemo do celote?

Celota je vsaka stvar, ki jo dojemamo kot celoto.

Ali drugače, KAKO iz celote do kupa peska, paketa a4 listov, avta, ...?

Semantično.

Kaj deli celoto?

Celo jabolko prerežeš na pol in dobiš dva dela. Vprašanje je, kaj te zanima, kaj bi rad razumel pod celoto in kaj pod njenimi deli. Vprašanje je verjetno tudi, ali neka celota sploh ima dele, torej, ali je deljiva.

Moje vprašanje objektivno sproži dva problema: kaj je pomembnejše, del ali celota, in pa, razmerje posamičnosti-splošnosti-opis.

Zanimivo vprašanje. Pa gre res za problem? Torej, kaj je pomembnejše? Ali je avto brez strehe (ali žarometov, ali sedežev, ali volana) še vedno avto? Odgovor na to vprašanje da definicija avtomobila, se pravi seznam bistvenih lastnosti, brez katerih avto ni avto. Naredimo preizkus s SSKJ: avtomobil cestno motorno vozilo z navadno štirimi kolesi Torej je za avto bistveno, da ima motor in kolesa. Tu sicer pogrešam dele, s katerimi vozilo upravljamo, pa nič za to. Vprašanje, kaj je pomembnejše, se mi zdi tu brez pomena. Mislim, da je celota enako pomembna kot njeni bistveni deli. Pri razmerju med posamičnim in splošnim se spomni, da sem nominalist. Kaj pa si ti?

Zapihal je drugačen veter, odlično.

Tudi ti se znaš včasih potruditi. Naj ti to preide v navado. Menim sicer, da moja sapa vedno enako pihlja.

Ampak, nove okoliščine, nov način: podvprašanja niso več potrebna, lahko samoiniciativno navedeš svoje opredelitve.

Na forumih praviloma ne zapisujem samogovorov.

Razprava se bo zanesljivo nadaljevala.

Me veseli.

[bargo]

Mogoče je imel v mislih unijo, torej ali je avto, kup peska, paket a4 listov, ...., že celota?

Če je tako, potem je unija seveda celota. Vsaka množica je celota.

Ne bo držalo, saj je unija operator, torej nekaj kar združuje predhodno nezdružljivo in še pred tem, vsaka množica ima kriterije sprejemljivosti/pripadnosti, po katerih se kreirajo elementi množice in ker je tako, pomeni, da so pomembni kriteriji, ki bi morali zapopasti celoto, vendar, ker pa so vsi kriteriji lahko v svoji množici, se postavi vprašanje: Kaj je kriterij za množico vseh kriterijev?

Unija je, po SSKJ, zveza, združenje, skupnost.

Bargo: Kako natančno lahko izveš kako velika je hiša, če si znotraj nje?
Roman: Z znanstveno metodo.
Bargo: Dobro, izbral si metodo, način ugotavljanja, kar pa ni odgovor na vprašanje, kako natančno?
Roman: Ker sem jo sam zidal, vem, kako debele so stene in visoka streha.
Bargo: Dobro me veseli, vendar prav to je tema najinega pogovora, vse se spreminja tudi tvoja hiša in ti v njej in zunaj nje tako, da še zmeraj ni odgovora na vprašanje: Kako natančno?

Kako pridemo do celote?

Celota je vsaka stvar, ki jo dojemamo kot celoto.

To pa drži, kot pribito. Problem so seveda formalne množice, ki pač zahtevajo kriterije.

Ali drugače, KAKO iz celote do kupa peska, paketa a4 listov, avta, ...?

Semantično.

Semantika oziroma pomenoslovje je veda, ki se za razliko od semiotike ukvarja z nematerialno, tj. pomensko platjo jezikovnega znaka.
Kako si to predstavljaš, da lahko semantično prideš do celote?

Kaj deli celoto?

Celo jabolko prerežeš na pol in dobiš dva dela. Vprašanje je, kaj te zanima, kaj bi rad razumel pod celoto in kaj pod njenimi deli. Vprašanje je verjetno tudi, ali neka celota sploh ima dele, torej, ali je deljiva.

Ok, torej JAZ z katano presekam jabolko.
Prav. "JAZ poreže sebe.", zanima me KDO je JAZ in kaj pomeni "Sebe poreže JAZ?" ?

Celota naj bi bila deljiva, saj sva celo jabolko razdelila na dva dela. Vprašanje je torej ali je vsaka celota deljiva?

Beseda ATOM je izvorno bila ustvarjena, da opiše nekaj nedeljivega in mišljeni so bili zadnji deli materije (ali mogoče snovi?), ATOMOS nedeljiv, ki jih ni mogoče deliti.
Danes vemo, da ATOMI niso nedeljivi delci materije temveč vsebujejo elemente, ki lahko izvajajo kvantne skoke.

Sinteza : Atomi obstajajo preko mene in JAZ obstajam preko atomov.

Črvina

Videti je, da letiva precej visoko. hm.

Martin Krpan-Od višine se zvrti

Deseti brat!

[Rock]

Svet ni bil ustvarjen 'od besede', temveč 'z besedo' - v čem vidiš razliko?

"od besede", se nanaša na Besedo.

Tvoj stavek (To pomeni, da svet, ki ga gledamo pravkar, ni bil ustvarjen od besede, ampak svet, ločenih stvari, ločenih ljudi, ločenih dogodkov, je kreiran z besedami.) vsebuje "od besede", in "z besedami"; nisi napisal z velikim 'B'; toda je redigiran tako, kot da ločuješ dvoje, a ni jasno, kaj.

Glede na svoj odgovor meniš, da sta 2 svetova, in 'z besedami' je ustvarjen svet ločenosti, medtem ko Bi. govori o svetu, ki je unitaren?

Sicer ne ve, kaj je materija(?), in tudi omenjeni stavek (duh je produkt materije) pove daleč od zadostnosti (pri čemer resničnost trditve puščam ob strani), ...
----------------
Materija ima lahko vsaj dvojen pomen, svet, ki je tukaj, torej dejanski svet, vendar hkrati pomeni tudi svet, ki ga merimo. Svet, ki ga merimo je svet, kot ga ugotavljamo in ne KAKO dejansko je. :win

Ti meniš: svet, ki ga merimo (kot ga ugotavljajo izkustvene discipline), je zgolj delno spoznaten?

... ampak to je domet 'materializma', in ker je 'znanstven', dvomi niso dopustni.
---------------
Verniki pač, kaj čemo sedaj, tak pač je.

So učenjaki, ki so verni, vendar to skrivajo, da jih drugi učenjaki (ki se javno deklarirajo za ateiste), in stroka nasploh, ne bi proglasili za bedake, za neznanstvene?

Vendar na podlagi česa TI dvomiš v materializem, če sploh?

Jaz nisem pripadnik materialistične struje
- ker se mi zdi nelogična,
- ker ni jasno, kaj je bistvo materije,
- ker človek zunanji svet spoznava posredno,
- ker obstaja eksperim. dokaz zoper ta nazor (QM),
- itd.

Wiki: Materíalizem označuje filozofski pogled na svet, po katerem ima materija glavni pomen, zavest in mišljenje pa sta drugotnega pomena.

Da, s to opredelitvijo se načelno strinjam.

[bargo]

Svet ni bil ustvarjen 'od besede', temveč 'z besedo' - v čem vidiš razliko?

"od besede", se nanaša na Besedo.

Tvoj stavek (To pomeni, da svet, ki ga gledamo pravkar, ni bil ustvarjen od besede, ampak svet, ločenih stvari, ločenih ljudi, ločenih dogodkov, je kreiran z besedami.) vsebuje "od besede", in "z besedami"; nisi napisal z velikim 'B'; toda je redigiran tako, kot da ločuješ dvoje, a ni jasno, kaj.

Glede na svoj odgovor meniš, da sta 2 svetova, in 'z besedami' je ustvarjen svet ločenosti, medtem ko Bi. govori o svetu, ki je unitaren?

Recimo, kaj govori biblija ne vem, ker je nisem mogel brati. Ti meniš, da Biblija govori o unitarnem svetu?

Sicer ne ve, kaj je materija(?), in tudi omenjeni stavek (duh je produkt materije) pove daleč od zadostnosti (pri čemer resničnost trditve puščam ob strani), ...
----------------
Materija ima lahko vsaj dvojen pomen, svet, ki je tukaj, torej dejanski svet, vendar hkrati pomeni tudi svet, ki ga merimo. Svet, ki ga merimo je svet, kot ga ugotavljamo in ne KAKO dejansko je. :win

Ti meniš: svet, ki ga merimo (kot ga ugotavljajo izkustvene discipline), je zgolj delno spoznaten?

Ne, svet spoznavamo.

... ampak to je domet 'materializma', in ker je 'znanstven', dvomi niso dopustni.
---------------
Verniki pač, kaj čemo sedaj, tak pač je.

So učenjaki, ki so verni, vendar to skrivajo, da jih drugi učenjaki (ki se javno deklarirajo za ateiste), in stroka nasploh, ne bi proglasili za bedake, za neznanstvene?

Ne vem vendar če je tako je žalostno.

Vendar na podlagi česa TI dvomiš v materializem, če sploh?

Jaz nisem pripadnik materialistične struje
- ker se mi zdi nelogična,
- ker ni jasno, kaj je bistvo materije,
- ker človek zunanji svet spoznava posredno,
- ker obstaja eksperim. dokaz zoper ta nazor (QM),
- itd.

Prav. Zanima me ta dokaz zoper ta nazor (QM - kvantna mehanika). Lahko daš kakšne konkretne podatke, link?

Wiki: Materíalizem označuje filozofski pogled na svet, po katerem ima materija glavni pomen, zavest in mišljenje pa sta drugotnega pomena.

Da, s to opredelitvijo se načelno strinjam.

Kako, da ne v celoti? Kaj je moteče v tej zgornji definiciji?

Pogrešam Vojka!

[vojko]

Preprosti je napisal:

So učenjaki, ki so verni, vendar to skrivajo, da jih drugi učenjaki (ki se javno deklarirajo za ateiste), in stroka nasploh, ne bi proglasili za bedake, za neznanstvene?

No, končno ti je potegnilo, da je zaostala družbena zavest nekaj, s čemer ni dobro paradirati v javnosti, če se piše leto 2015 n.š....

"Drugi učenjaki" (ateisti seveda!) "in stroka nasploh" (odlično zloženo, Preprosti!) te bodo zelo verjetno "proglasili za bedaka", tvoje hipoteze, obarvane z ID ali kreacionizmom pa jasno - "za neznanstvene"...

Očitno si le nekaj odnesel od vseh teh lekcij, Preprosti. Le glej, da te ne bo spet zaneslo na kakšne 'duhovne vaje"...

[bargo]

Preprosti je napisal:

So učenjaki, ki so verni, vendar to skrivajo, da jih drugi učenjaki (ki se javno deklarirajo za ateiste), in stroka nasploh, ne bi proglasili za bedake, za neznanstvene?

No, končno ti je potegnilo, da je zaostala družbena zavest nekaj, s čemer ni dobro paradirati v javnosti, če se piše leto 2015 n.š....

"Drugi učenjaki" (ateisti seveda!) "in stroka nasploh" (odlično zloženo, Preprosti!) te bodo zelo verjetno "proglasili za bedaka", tvoje hipoteze, obarvane z ID ali kreacionizmom pa jasno - "za neznanstvene"...

Očitno si le nekaj odnesel od vseh teh lekcij, Preprosti. Le glej, da te ne bo spet zaneslo na kakšne 'duhovne vaje"...

Daj ti raje povej, kako je z duhovi v ID-u? So se vznemirili, kaj.

Če je meso nastalo zaradi duha, je to čudež. Toda, če je duh nastal zaradi telesa, je to čudež med čudeži. Čudim pa se, kako se je tako veliko bogastvo lahko naselilo v tej revščini.

[vojko]

Preprosti je napisal:

So učenjaki, ki so verni, vendar to skrivajo, da jih drugi učenjaki (ki se javno deklarirajo za ateiste), in stroka nasploh, ne bi proglasili za bedake, za neznanstvene?

No, končno ti je potegnilo, da je zaostala družbena zavest nekaj, s čemer ni dobro paradirati v javnosti, če se piše leto 2015 n.š....

"Drugi učenjaki" (ateisti seveda!) "in stroka nasploh" (odlično zloženo, Preprosti!) te bodo zelo verjetno "proglasili za bedaka", tvoje hipoteze, obarvane z ID ali kreacionizmom pa jasno - "za neznanstvene"...

Očitno si le nekaj odnesel od vseh teh lekcij, Preprosti. Le glej, da te ne bo spet zaneslo na kakšne 'duhovne vaje"...

Daj ti raje povej, kako je z duhovi v ID-u? So se vznemirili, kaj.

Če je meso nastalo zaradi duha, je to čudež. Toda, če je duh nastal zaradi telesa, je to čudež med čudeži. Čudim pa se, kako se je tako veliko bogastvo lahko naselilo v tej revščini.

ID (ono) je človekov genetsko podkrepljeni svet želja in zahtev in teži po takojšnji zadovoljitvi. Tu vlada 'brezčasno vesolje' (o katerem sicer veselo naklada eden izmed naših forumašev) in ID sproža infantilne želje pri odraslih. To je 'tisto' živalsko v nas, ki ga nosimo v starejših plasteh korteksa. Najelementarnejši sili, s katerima nas upravlja ID, sta seveda seksualnost in agresivnost. Za ID je značilen princip zadovoljitve.

ID: Madona, je dobra mačka. Povaljaj jo kar tu, v parku. Če ne bo voljna jo posili! Moram zadovoljiti svoj libido, ta hip, tukaj!------ Kaj boš motovilil pri mizi z nekakšnim priborom! Vzemi meso v roke in se nažri ter rigni!

Takšno ravnanje pri naši vrsti preprečuje (vsaj v večini primerov) SUPEREGO (nadjaz), ki predstavlja 'varnostnika', policista v nas. Kot policisti običajno nimajo svojega lastnega mišljenja, ga tudi SUPEREGO nima, zato je strog sodnik, ki dobro plačuje a hudo kaznuje. ID veže na sociokulturno preteklo preko družbene zavesti in kolektivnega spomina. V kulturnem okolju si človek ustvari vrednostno lestvico (procesi identifikacije in introjekcije), ki določa družbeno sprejemljivo ravnanje. Kršitev teh zapovedi potegne za sabo kazen v obliki frustracij in občutkov krivde (slabe vesti).

SUPEREGO: To ni tvoje dekle, niti žena. Zadrži se in jo samo lepo pozdravi. Poseg v spolno integriteto druge osebe je nemoralen in družbeno tako nesprejemljiv, da ga je družba uvrstila na seznam družbi najbolj nevarnih dejanj (ga je kriminalizirala). ------ Neolikano in nekulturno je jesti z rokami ter rigati pri mizi! Ljudje te bodo obsojali in te imeli za neotesanca!

EGO predstavlja zavedanje sebe, kot individuuma, je RATIO, tisti mislec v nas, ki skuša regulirati in kanalizirati konfliktne težnje v družbeno sprejemljiva ravnanja. Sigmund je zvito menil, da EGO sledi istim ciljem kot ID, le da na družbeno sprejemljiv način (princip realnosti). ID so furije strasti, EGO pa razum, ki išče poti, kako na neškodljiv način zadovoljiti te furije. ID išče zadovoljitev recimo v sanjah, fantaziranjih in simbolnih pomenih (religije gradijo na tem!), EGO hoče zadovoljitev v resničnem svetu.

EGO: Poglej, če si jo boš vzel proti njeni volji, tukaj v parku, te čaka javno ponižanje in kazen. Poskušaj jo osvojiti, dvori ji, kupuj ji rože! Konec koncev pa lahko zadovoljiš svoj spolni nagon tudi z masturbacijo, ki je družbeno neškodljiva. Lahko slikaš, pišeš erotično poezijo ali pa greš v samostan...------ Bonton dovoljuje, da vzameš piščančje bedro v eno roko. Naješ se lahko tudi s priborom, nisi tako lačen, da ne moreš jesti s priborom. Rigneš lahko, ko boš sam!

"Kako je z duhovi v ID-u?", sprašuješ? Ves čas divjajo...

[bargo]

Daj ti raje povej, kako je z duhovi v ID-u? So se vznemirili, kaj.

Če je meso nastalo zaradi duha, je to čudež. Toda, če je duh nastal zaradi telesa, je to čudež med čudeži. Čudim pa se, kako se je tako veliko bogastvo lahko naselilo v tej revščini.

ID (ono) je človekov genetsko podkrepljeni svet želja in zahtev in teži po takojšnji zadovoljitvi. Tu vlada 'brezčasno vesolje' (o katerem sicer veselo naklada eden izmed naših forumašev) in ID sproža infantilne želje pri odraslih. To je 'tisto' živalsko v nas, ki ga nosimo v starejših plasteh korteksa. Najelementarnejši sili, s katerima nas upravlja ID, sta seveda seksualnost in agresivnost. Za ID je značilen princip zadovoljitve.

ID: Madona, je dobra mačka. Povaljaj jo kar tu, v parku. Če ne bo voljna jo posili! Moram zadovoljiti svoj libido, ta hip, tukaj!------ Kaj boš motovilil pri mizi z nekakšnim priborom! Vzemi meso v roke in se nažri ter rigni!

Takšno ravnanje pri naši vrsti preprečuje (vsaj v večini primerov) SUPEREGO (nadjaz), ki predstavlja 'varnostnika', policista v nas. Kot policisti običajno nimajo svojega lastnega mišljenja, ga tudi SUPEREGO nima, zato je strog sodnik, ki dobro plačuje a hudo kaznuje. ID veže na sociokulturno preteklo preko družbene zavesti in kolektivnega spomina. V kulturnem okolju si človek ustvari vrednostno lestvico (procesi identifikacije in introjekcije), ki določa družbeno sprejemljivo ravnanje. Kršitev teh zapovedi potegne za sabo kazen v obliki frustracij in občutkov krivde (slabe vesti).

SUPEREGO: To ni tvoje dekle, niti žena. Zadrži se in jo samo lepo pozdravi. Poseg v spolno integriteto druge osebe je nemoralen in družbeno tako nesprejemljiv, da ga je družba uvrstila na seznam družbi najbolj nevarnih dejanj (ga je kriminalizirala). ------ Neolikano in nekulturno je jesti z rokami ter rigati pri mizi! Ljudje te bodo obsojali in te imeli za neotesanca!

EGO predstavlja zavedanje sebe, kot individuuma, je RATIO, tisti mislec v nas, ki skuša regulirati in kanalizirati konfliktne težnje v družbeno sprejemljiva ravnanja. Sigmund je zvito menil, da EGO sledi istim ciljem kot ID, le da na družbeno sprejemljiv način (princip realnosti). ID so furije strasti, EGO pa razum, ki išče poti, kako na neškodljiv način zadovoljiti te furije. ID išče zadovoljitev recimo v sanjah, fantaziranjih in simbolnih pomenih (religije gradijo na tem!), EGO hoče zadovoljitev v resničnem svetu.

EGO: Poglej, če si jo boš vzel proti njeni volji, tukaj v parku, te čaka javno ponižanje in kazen. Poskušaj jo osvojiti, dvori ji, kupuj ji rože! Konec koncev pa lahko zadovoljiš svoj spolni nagon tudi z masturbacijo, ki je družbeno neškodljiva. Lahko slikaš, pišeš erotično poezijo ali pa greš v samostan...------ Bonton dovoljuje, da vzameš piščančje bedro v eno roko. Naješ se lahko tudi s priborom, nisi tako lačen, da ne moreš jesti s priborom. Rigneš lahko, ko boš sam!

Čuj, mater si dobro razsekal celoto. Odlično. Veš, ko se bom mastil na tvoj račun, boš lahko govoril ID, ID, EGO, SUPEREGO, .... Moj odziv na tvoje ugotovitve, bo verjetno vsake toliko časa Jagoda ali Melisa, saj veš verjetneje je bolj verjetno.

"Kako je z duhovi v ID-u?", sprašuješ? Ves čas divjajo...

hm. Če ne veš, da obstaja SUPEREGO in verjameš da obstaja, na podlagi katere avtoritete verjameš?

Črvina


Bargo: Ja, pa na informacijo ne gre pozabiti. Pa imava trojico: ENERGIJA,STRUKTURA,INFORMACIJA! All in one, za distraktusa, ki dojema z zamikom.

[Rock]

Moje vprašanje objektivno sproži dva problema: kaj je pomembnejše, del ali celota, in pa, razmerje posamičnosti-splošnosti-opis.

Zanimivo vprašanje. Pa gre res za problem? Torej, kaj je pomembnejše? Ali je avto brez strehe (ali žarometov, ali sedežev, ali volana) še vedno avto?

Ne. Razpravljaš o esenci (kaj je bistvo avtomobila; tega 'znanost' ne ugotavlja več, ker bistva ni moč meriti; vprašanje esence je zato 'filozofsko' vprašanje; in vidim, da si tudi sam v nadaljevanju kmalu izrecno prešel na 'bistvo').

Odgovor na to vprašanje da definicija avtomobila, se pravi seznam bistvenih lastnosti, brez katerih avto ni avto. Naredimo preizkus s SSKJ: avtomobil cestno motorno vozilo z navadno štirimi kolesi Torej je za avto bistveno, da ima motor in kolesa. Tu sicer pogrešam dele, s katerimi vozilo upravljamo, pa nič za to. Vprašanje, kaj je pomembnejše, se mi zdi tu brez pomena.

Tu pa se s tvojo zaključno mislijo strinjam ('kaj je pomembnejše, se mi zdi brez pomena'): kajti ni bistva brez tistih lastnosti, za katere presodimo, da so nujno sestavni del bistva.

Mislim, da je celota enako pomembna kot njeni bistveni deli.

S tem stavkom kot takim pa se zopet ne strinjam. Sedaj si se šele zopet vrnil k topiku (odnos med celoto in delom).
Recimo, da postavim 2 primera (dve celoti): človek (deli: glava, trup, udje, srce, pljuča, ledvici, koža, ...), država (deli: teritorij, prebivalci, oblast/državni organi). - Vendar ne smeš govoriti o 'bistvenih' delih (brez konstitutivnega dela ni bitja, pojma, esence; brez nekega dela pa včasih še vedno govorimo o 'eksistenci'). - Človek, kateremu so morali amputirati mezinec, je še vedno človek. - Država s 50. milij. prebivalcev, ki izgubi 5 milij. prebivalcev, je še vedno 'država (Hitler je hotel evgenizirati svojo 'Blut und Boden'). - Ali zaznaš razliko med obema primeroma? Kako boš sedaj odgovoril na vprašanje razmerja med delom in celoto?

Pri razmerju med posamičnim in splošnim se spomni, da sem nominalist. Kaj pa si ti?

Da si nominalist, si izrekel šele sedaj. Prej si le potrdil mojo negativni sklep (da zanesljivo nisi realist). - Jaz oklevam med konceptualizmom in realizmom, vsekakor pa nisem nominalist.

[Rock]

Svet ni bil ustvarjen 'od besede', temveč 'z besedo' - v čem vidiš razliko?

"od besede", se nanaša na Besedo.

Tvoj stavek (To pomeni, da svet, ki ga gledamo pravkar, ni bil ustvarjen od besede, ampak svet, ločenih stvari, ločenih ljudi, ločenih dogodkov, je kreiran z besedami.) vsebuje "od besede", in "z besedami"; nisi napisal z velikim 'B'; toda je redigiran tako, kot da ločuješ dvoje, a ni jasno, kaj.
Glede na svoj odgovor meniš, da sta 2 svetova, in 'z besedami' je ustvarjen svet ločenosti, medtem ko Bi. govori o svetu, ki je unitaren?

Recimo, kaj govori biblija ne vem, ker je nisem mogel brati.

Opetovano zapisuješ stavke iz Evangelija po Jn, in trdiš, da Bi. nisi bral?

Ti meniš, da Biblija govori o unitarnem svetu?

Kaj, če bi bil ti tisti, ki bo pojasnil, kaj si napisal?

Sicer ne ve, kaj je materija(?), in tudi omenjeni stavek (duh je produkt materije) pove daleč od zadostnosti (pri čemer resničnost trditve puščam ob strani), ...
----------------
Materija ima lahko vsaj dvojen pomen, svet, ki je tukaj, torej dejanski svet, vendar hkrati pomeni tudi svet, ki ga merimo. Svet, ki ga merimo je svet, kot ga ugotavljamo in ne KAKO dejansko je. :win
---------------
Ti meniš: svet, ki ga merimo (kot ga ugotavljajo izkustvene discipline), je zgolj delno spoznaten?
---------------
Ne, svet spoznavamo.

To je nedovršni glagol. Se strinjam s pomenom. Ampak vprašanje je bilo drugačno (Ali je svet zgolj delno spoznaten?) 'Spoznaten' pomeni, da je bitje mogoče popolnoma spoznati.

Vendar na podlagi česa TI dvomiš v materializem, če sploh?
--------------
Jaz nisem pripadnik materialistične struje
- ker se mi zdi nelogična,
- ker ni jasno, kaj je bistvo materije,
- ker človek zunanji svet spoznava posredno,
- ker obstaja eksperim. dokaz zoper ta nazor (QM),
- itd.
-------------------
Prav. Zanima me ta dokaz zoper ta nazor (QM - kvantna mehanika). Lahko daš kakšne konkretne podatke, link?

QM ima relativno že 'dolgo' zgodovino. Vzorci obnašanja subat. delcev so trdno ugotovljeni. In ena izmed takih ugotovitev je, z besedami filozofije (zadeva je očiščena nepotrebnih podrobnosti: dobimo abstrakcije), da duh vpliva na materijo.
(Mehanizma empiriki niso, ali še niso, ugotovili. Kar pa moje zapisane teze ne razvrednoti.)

Wiki: Materíalizem označuje filozofski pogled na svet, po katerem ima materija glavni pomen, zavest in mišljenje pa sta drugotnega pomena.
-------------
Da, s to opredelitvijo se načelno strinjam.
-------------------
Kako, da ne v celoti? Kaj je moteče v tej zgornji definiciji?

Materiji sta postavljeni nasproti zavest in mišljenje, kar predstavlja nesrečno izbiro pojmov.