Čudeži in znanost

[bargo]

Svet ni bil ustvarjen 'od besede', temveč 'z besedo' - v čem vidiš razliko?

"od besede", se nanaša na Besedo.

Tvoj stavek (To pomeni, da svet, ki ga gledamo pravkar, ni bil ustvarjen od besede, ampak svet, ločenih stvari, ločenih ljudi, ločenih dogodkov, je kreiran z besedami.) vsebuje "od besede", in "z besedami"; nisi napisal z velikim 'B'; toda je redigiran tako, kot da ločuješ dvoje, a ni jasno, kaj.
Glede na svoj odgovor meniš, da sta 2 svetova, in 'z besedami' je ustvarjen svet ločenosti, medtem ko Bi. govori o svetu, ki je unitaren?

Recimo, kaj govori biblija ne vem, ker je nisem mogel brati.

Opetovano zapisuješ stavke iz Evangelija po Jn, in trdiš, da Bi. nisi bral?

Tako ja, ne vem zakaj te čudi. Bereš in ne bereš, ker ne moreš brati.

Ti meniš, da Biblija govori o unitarnem svetu?

Kaj, če bi bil ti tisti, ki bo pojasnil, kaj si napisal?

Saj vidiš, da se trudiva. Kako si prišel do unitarizma? "Unitarízem je nasilno izenačevanje razlik, poenotenje zelo različnih kulturnih, gospodarskih in upravno-političnih razmer po posameznih pokrajinah" Mogoče preko množic?! Ja, ti ulomki razlomljeni.

Sicer ne ve, kaj je materija(?), in tudi omenjeni stavek (duh je produkt materije) pove daleč od zadostnosti (pri čemer resničnost trditve puščam ob strani), ...
----------------
Materija ima lahko vsaj dvojen pomen, svet, ki je tukaj, torej dejanski svet, vendar hkrati pomeni tudi svet, ki ga merimo. Svet, ki ga merimo je svet, kot ga ugotavljamo in ne KAKO dejansko je. :win
---------------
Ti meniš: svet, ki ga merimo (kot ga ugotavljajo izkustvene discipline), je zgolj delno spoznaten?
---------------
Ne, svet spoznavamo.

To je nedovršni glagol. Se strinjam s pomenom. Ampak vprašanje je bilo drugačno (Ali je svet zgolj delno spoznaten?) 'Spoznaten' pomeni, da je bitje mogoče popolnoma spoznati.

Vse preveč besed. hm. Zakaj se smejiš?

Vendar na podlagi česa TI dvomiš v materializem, če sploh?
--------------
Jaz nisem pripadnik materialistične struje
- ker se mi zdi nelogična,
- ker ni jasno, kaj je bistvo materije,
- ker človek zunanji svet spoznava posredno,
- ker obstaja eksperim. dokaz zoper ta nazor (QM),
- itd.
-------------------
Prav. Zanima me ta dokaz zoper ta nazor (QM - kvantna mehanika). Lahko daš kakšne konkretne podatke, link?

QM ima relativno že 'dolgo' zgodovino. Vzorci obnašanja subat. delcev so trdno ugotovljeni. In ena izmed takih ugotovitev je, z besedami filozofije (zadeva je očiščena nepotrebnih podrobnosti: dobimo abstrakcije), da duh vpliva na materijo.
(Mehanizma empiriki niso, ali še niso, ugotovili. Kar pa moje zapisane teze ne razvrednoti.)

Seveda ima dolgo zgodovino, videti je da je celo pred časom in kaj bi bilo lahko starejše? Nič ni trdno, kaj šele ugotovitve. Seveda duh vpliva na materijo, saj so vendar nedeljivi ATOM-i spoznani preko nas, vendar, smo tudi mi prepoznani preko atomov. Shrink izvaja kvantne skoke.

Wiki: Materíalizem označuje filozofski pogled na svet, po katerem ima materija glavni pomen, zavest in mišljenje pa sta drugotnega pomena.
-------------
Da, s to opredelitvijo se načelno strinjam.
-------------------
Kako, da ne v celoti? Kaj je moteče v tej zgornji definiciji?

Materiji sta postavljeni nasproti zavest in mišljenje, kar predstavlja nesrečno izbiro pojmov.

Vzročno-posledična vlakovna kompozicija in fizika pravi tudi, da ni neke razlike, če čas teče naprej ali nazaj, fizikalni zakoni veljajo. Snov se zaveda same sebe in pravi, če tečeš naprej, prideš nazaj. Razum pravi, "če pade dno kozarca gre vsa voda z njim, vključno z duhom v vodi", pri čemer se oblika ohranja.
Črvina

[Roman]

Vsaka množica je celota.

Ne bo držalo, saj je unija operator, torej nekaj kar združuje predhodno nezdružljivo in še pred tem, vsaka množica ima kriterije sprejemljivosti/pripadnosti, po katerih se kreirajo elementi množice in ker je tako, pomeni, da so pomembni kriteriji, ki bi morali zapopasti celoto, vendar, ker pa so vsi kriteriji lahko v svoji množici, se postavi vprašanje: Kaj je kriterij za množico vseh kriterijev?

Kriterij, s katerim določamo, kaj gre v neko množico, je seveda za to množico pomemben, ni pa pomemben za to, ali je množica celota. Če kriterije spremenimo, dobimo drugo množico, ki pa je spet celota. To, da je unija operator (nad množicami), nima s prepoznavanjem celote ničesar skupnega. Kriterij za množico vseh kriterijev? Zakaj ga potrebuješ?

... vse se spreminja tudi tvoja hiša in ti v njej in zunaj nje tako, da še zmeraj ni odgovora na vprašanje: Kako natančno?

Si privlekel na plano Heraklita? Seveda se vse spreminja. Kako natančno, pa je problem ločljivosti, ki jo lahko dosežeš. Kakšna ločljivost te pri hiši zanima? In glede na kaj želiš meriti spremembe?

Problem so seveda formalne množice, ki pač zahtevajo kriterije.

Kaj je ta problem? In kakšno zvezo ima s celotami?

Kako si to predstavljaš, da lahko semantično prideš do celote?

Tako, da najprej spoznaš, kaj pojem celote pomeni, nato pa ga uporabiš na vsem, kar je celo.

"JAZ poreže sebe.", zanima me KDO je JAZ in kaj pomeni "Sebe poreže JAZ?" ?

Kompliciraš. Verjamem, da bi rad z takimi brezveznimi namigi nekaj povedal, ampak se po nepotrebnem zapletaš. No, morda pa čutiš potrebo po tem.

Vprašanje je torej ali je vsaka celota deljiva?

Ne vem. Zaenkrat kaže tako. Elektrona še niso razbili.

Danes vemo, da ATOMI niso nedeljivi delci materije temveč vsebujejo elemente, ki lahko izvajajo kvantne skoke.

Nekako tako. In v kemijskem smislu atom še vedno je nedeljiv. Ne vem pa, zakaj te moti, da beseda "atom" pomeni "nedeljiv", čeprav atomi v naravi to niso.

Sinteza: Atomi obstajajo preko mene in JAZ obstajam preko atomov.

Ne. Poskusi raje z: "iz malega raste veliko". Jaz na nikakršen način ne vplivam na strukturo atomov, iz katerih sem sestavljen.

Videti je, da letiva precej visoko. hm.

Ne vem, kje ti letiš, jaz sem na tleh.

[Roman]

Razpravljaš o esenci (kaj je bistvo avtomobila; tega 'znanost' ne ugotavlja več, ker bistva ni moč meriti; vprašanje esence je zato 'filozofsko' vprašanje; in vidim, da si tudi sam v nadaljevanju kmalu izrecno prešel na 'bistvo').

No, v resnici sva pri semantiki. Vsak, ki uvaja v mišljenje nek nov pojem, je dolžen povedati, kaj pod tem pojmom misli, torej njegovo bistvo. Bistvo je skupek lastnosti, brez katerih stvar ne bi bila to, kar je. Gre za lastnosti, ki jih znanost lahko tudi meri.

Recimo, da postavim 2 primera (dve celoti) ...

No poglejva. Človek brez mezinca je še vedno človek, torej mezinec ni njegov bistveni del. Država, ki izgubi nekaj prebivalcev, je še vedno država, torej število prebivalcev ni bistveno za pojem države. No, prav, trije ljudje verjetno ne morejo ustanoviti države. Tudi "Država, to sem jaz." nima tega pomena.

... brez konstitutivnega dela ni bitja ...

Koliko ljudi je konstituitveni del države? Bistvo države najbrž ne določa števila prebivalcev.

brez nekega dela pa včasih še vedno govorimo o 'eksistenci'

Obstoj je pred bistvom.

Kako boš sedaj odgovoril na vprašanje razmerja med delom in celoto?

Preprosto: Nekateri deli so za celoto bistveni, drugi ne.

Jaz oklevam med konceptualizmom in realizmom, vsekakor pa nisem nominalist.

Če si konceptualist, meniš, da splošni pojmi niso samo besede, temveč obstajajo tudi v razumu (SSKJ). Če si realist, meniš, da splošni pojmi obstajajo neodvisno od človekove zavesti (SSKJ). Mi lahko poveš kaj več o tem, kako to misliš?

[bargo]

Vsaka množica je celota.

Ne bo držalo, saj je unija operator, torej nekaj kar združuje predhodno nezdružljivo in še pred tem, vsaka množica ima kriterije sprejemljivosti/pripadnosti, po katerih se kreirajo elementi množice in ker je tako, pomeni, da so pomembni kriteriji, ki bi morali zapopasti celoto, vendar, ker pa so vsi kriteriji lahko v svoji množici, se postavi vprašanje: Kaj je kriterij za množico vseh kriterijev?

Kriterij, s katerim določamo, kaj gre v neko množico, je seveda za to množico pomemben, ni pa pomemben za to, ali je množica celota. Če kriterije spremenimo, dobimo drugo množico, ki pa je spet celota. To, da je unija operator (nad množicami), nima s prepoznavanjem celote ničesar skupnega. Kriterij za množico vseh kriterijev? Zakaj ga potrebuješ?

Saj ga ne potrebujem, vendar je dobro vedeti, da nekje je, saj veš, za vsak slučaj, če bi ga potreboval.

Sinteza: Atomi obstajajo preko mene in JAZ obstajam preko atomov.

Ne. Poskusi raje z: "iz malega raste veliko". Jaz na nikakršen način ne vplivam na strukturo atomov, iz katerih sem sestavljen.

Če se vpliva ne zavedaš, potem ga pač ni, samo "nikakršen način" pa je res pretiravanje, a ne?

"JAZ poreže sebe.", zanima me KDO je JAZ in kaj pomeni "Sebe poreže JAZ?" ?

Kompliciraš. Verjamem, da bi rad z takimi brezveznimi namigi nekaj povedal, ampak se po nepotrebnem zapletaš. No, morda pa čutiš potrebo po tem.

Vidiš, da lahko, tudi mehansko vplivaš nase. Odločitev ali se boš postavil v senco ali na svetlobo je tudi v tvojih zmožnostih, vendar za božjo voljo, nikar se ne sonči preveč, kot veš, lahko razpadeš.

... vse se spreminja tudi tvoja hiša in ti v njej in zunaj nje tako, da še zmeraj ni odgovora na vprašanje: Kako natančno?

Si privlekel na plano Heraklita? Seveda se vse spreminja. Kako natančno, pa je problem ločljivosti, ki jo lahko dosežeš. Kakšna ločljivost te pri hiši zanima? In glede na kaj želiš meriti spremembe?

Pustiva zaenkrat ločljivost, posvetiva se sprva možnosti, torej, želiva meriti spremembe "Sebe glede na JAZ". Uporabljaš Facebook?

Problem so seveda formalne množice, ki pač zahtevajo kriterije.

Kaj je ta problem? In kakšno zvezo ima s celotami?

hm. Problem je jezik, kar dobro veš. Si videl danes kakšen oblak? Kaj pa luknje v njem, so tudi luknje v njem del oblaka?

Kako si to predstavljaš, da lahko semantično prideš do celote?

Tako, da najprej spoznaš, kaj pojem celote pomeni, nato pa ga uporabiš na vsem, kar je celo.

Dobro, nekaj mora preostati po uporabi spoznanja in tisto je očitno ne-celo in ko združiš celo in preostanek, dobiš spet neko celoto, popraviš spoznanje in greš naprej. Vidiš tako pravi Merlin, ko popravlja definicije. Kam si dejansko prišel, ko si šel nazaj?

Vprašanje je torej ali je vsaka celota deljiva?

Ne vem. Zaenkrat kaže tako. Elektrona še niso razbili.

Misliš, da ga bodo? Ja ta polja, žitna polja. Se spomniš, Pesem nosačev žita?

Snope in belo žito nosimo dan za dnem.
Kašče prepolne so, polne vse ladje.
Zrnje že teče čez krov.
Nas pa še zmeraj preganjajo.
Lačni in sključeni stopamo.
Naša pleča so bron,
naša srca so bron,
ko nosimo dan za dnem.

Videti je, da letiva precej visoko. hm.

Ne vem, kje ti letiš, jaz sem na tleh.

Saj, na tleh v letalu.

Črvina

[vojko]

Preprosti je napisal:

In ena izmed takih ugotovitev je, z besedami filozofije (zadeva je očiščena nepotrebnih podrobnosti: dobimo abstrakcije), da duh vpliva na materijo.

Navadni duhec ali sveti duhec?

[bargo]

Preprosti je napisal:

In ena izmed takih ugotovitev je, z besedami filozofije (zadeva je očiščena nepotrebnih podrobnosti: dobimo abstrakcije), da duh vpliva na materijo.

Navadni duhec ali sveti duhec?

Oni v Jack-u!
Awe Vojko!

Roger Waters - Amused To Death

Doctor Doctor what is wrong with me
This supermarket life is getting long
What is the heart life of a colour TV
What is the shelf life of a teenage queen
Ooh western woman
Ooh western girl
News hound sniffs the air
When Jessica Hahn goes down
He latches on to that symbol
Of detachment
Attracted by the peeling away of feeling
The celebrity of the abused shell the belle
...

[vojko]

Preprosti je napisal:

In ena izmed takih ugotovitev je, z besedami filozofije (zadeva je očiščena nepotrebnih podrobnosti: dobimo abstrakcije), da duh vpliva na materijo.

Navadni duhec ali sveti duhec?

Oni v Jack-u!
Awe Vojko!

Roger Waters - Amused To Death

Doctor Doctor what is wrong with me
This supermarket life is getting long
What is the heart life of a colour TV
What is the shelf life of a teenage queen
Ooh western woman
Ooh western girl
News hound sniffs the air
When Jessica Hahn goes down
He latches on to that symbol
Of detachment
Attracted by the peeling away of feeling
The celebrity of the abused shell the belle
...

[Rock]

Svet ni bil ustvarjen 'od besede', temveč 'z besedo' - v čem vidiš razliko?

"od besede", se nanaša na Besedo.

Tvoj stavek (To pomeni, da svet, ki ga gledamo pravkar, ni bil ustvarjen od besede, ampak svet, ločenih stvari, ločenih ljudi, ločenih dogodkov, je kreiran z besedami.) vsebuje "od besede", in "z besedami"; nisi napisal z velikim 'B'; toda je redigiran tako, kot da ločuješ dvoje, a ni jasno, kaj.
Glede na svoj odgovor meniš, da sta 2 svetova, in 'z besedami' je ustvarjen svet ločenosti, medtem ko Bi. govori o svetu, ki je unitaren?

Recimo, kaj govori biblija ne vem, ker je nisem mogel brati.

Opetovano zapisuješ stavke iz Evangelija po Jn, in trdiš, da Bi. nisi bral?

Tako ja, ne vem zakaj te čudi. Bereš in ne bereš, ker ne moreš brati.

Hočeš reči: Bereš in ne bereš, ker ne moreš razbrati?

Ti meniš, da Biblija govori o unitarnem svetu?
----------
Kaj, če bi bil ti tisti, ki bo pojasnil, kaj si napisal?
--------------------
Saj vidiš, da se trudiva.

Lahko se skupaj trudiva razumeti Jn ('celota'), toda glede tvojega stavka je 'del' pomembnejši.

Kako si prišel do unitarizma? "Unitarízem je nasilno izenačevanje razlik, poenotenje zelo različnih kulturnih, gospodarskih in upravno-političnih razmer po posameznih pokrajinah" Mogoče preko množic?!

Izraz sem si sposodil iz prava. (Slovenija je po U RS unitarna država, za razliko od npr. b. SFRJ, ki je bila federalna država. Večina držav danes je unitarnih [enotnih].) - Razmišljal sem sicer tudi o 'enosti'. Potem se ne bi čudil?

Ja, ti ulomki razlomljeni.

Hočeš reči, da si prebral, in da je rezultat dovolj blizu rešitve?

Sicer ne ve, kaj je materija(?), in tudi omenjeni stavek (duh je produkt materije) pove daleč od zadostnosti (pri čemer resničnost trditve puščam ob strani), ...
----------------
Materija ima lahko vsaj dvojen pomen, svet, ki je tukaj, torej dejanski svet, vendar hkrati pomeni tudi svet, ki ga merimo. Svet, ki ga merimo je svet, kot ga ugotavljamo in ne KAKO dejansko je. :win
---------------
Ti meniš: svet, ki ga merimo (kot ga ugotavljajo izkustvene discipline), je zgolj delno spoznaten?
---------------
Ne, svet spoznavamo.
--------------------
To je nedovršni glagol. Se strinjam s pomenom. Ampak vprašanje je bilo drugačno (Ali je svet zgolj delno spoznaten?) 'Spoznaten' pomeni, da je bitje mogoče popolnoma spoznati.
--------------------
Vse preveč besed. hm.

Tu boš moral popustiti. - Če je svet le delno spoznaten, potem ta okoliščina (btw, tudi to besedo pravo mnogo uporablja [in še vedno nisem siguren, kaj pomeni]) odlično pripomore k dokazovanju Boga-Stvarnika. - In še en razlog: pravi teologi/duhovniki so mnogo strožji: če je beseda o Besedi, in adept (samo) trzne (ker je hotel spregovoriti) - je konec ezoterike. (Tao, ki je ubesedljiv, ni pravi Tao.) Vendar seveda, tudi duhovniki (ljudje, ki so duhovni) govore. Vendar: če je čas za obed, vzemi skodelico z rižem, in jej! - Sedaj se pogovarjava, besede morajo biti jasne, stavki umljivi.

Vendar na podlagi česa TI dvomiš v materializem, če sploh?
--------------
Jaz nisem pripadnik materialistične struje
- ker se mi zdi nelogična,
- ker ni jasno, kaj je bistvo materije,
- ker človek zunanji svet spoznava posredno,
- ker obstaja eksperim. dokaz zoper ta nazor (QM),
- itd.
-------------------
Prav. Zanima me ta dokaz zoper ta nazor (QM - kvantna mehanika). Lahko daš kakšne konkretne podatke, link?
-------------------
QM ima relativno že 'dolgo' zgodovino. Vzorci obnašanja subat. delcev so trdno ugotovljeni. In ena izmed takih ugotovitev je, z besedami filozofije (zadeva je očiščena nepotrebnih podrobnosti: dobimo abstrakcije), da duh vpliva na materijo.
(Mehanizma empiriki niso, ali še niso, ugotovili. Kar pa moje zapisane teze ne razvrednoti.)
-------------------
Seveda ima dolgo zgodovino, videti je da je celo pred časom in kaj bi bilo lahko starejše? Nič ni trdno, kaj šele ugotovitve. Seveda duh vpliva na materijo, saj so vendar nedeljivi ATOM-i spoznani preko nas, vendar, smo tudi mi prepoznani preko atomov. Shrink izvaja kvantne skoke.

Ti pa si dualist (obstaja duhovno in snovno počelo), in realist ('duh' ni le beseda, niti le pojem, ampak entiteta; isto velja za 'materijo/snov')?

Wiki: Materíalizem označuje filozofski pogled na svet, po katerem ima materija glavni pomen, zavest in mišljenje pa sta drugotnega pomena.
-------------
Da, s to opredelitvijo se načelno strinjam.
-------------------
Kako, da ne v celoti? Kaj je moteče v tej zgornji definiciji?
----------------
Materiji sta postavljeni nasproti zavest in mišljenje, kar predstavlja nesrečno izbiro pojmov.
-------------
Vzročno-posledična vlakovna kompozicija in fizika pravi tudi, da ni neke razlike, če čas teče naprej ali nazaj, fizikalni zakoni veljajo. Snov se zaveda same sebe in pravi, če tečeš naprej, prideš nazaj. Razum pravi, "če pade dno kozarca gre vsa voda z njim, vključno z duhom v vodi", pri čemer se oblika ohranja.
Črvina

Ne bi se strinjal. - Ampak naj rečem: občasno prebiram tvoje prejšnje poste, in šele sedaj jih razumem.

[bargo]

Kako boš sedaj odgovoril na vprašanje razmerja med delom in celoto?

Preprosto: Nekateri deli so za celoto bistveni, drugi ne.

Videti je, da TI Roman, kot celota, določa bistvo delom, vendar tudi bistveni deli ne sestavljajo celote, ki je cela, ne-cela, razdvojena, vendar razburkano pomirjena.

[Rock]

Kaj je duh? <Nimam pojma| Ni materija>. KANT je bil nabrisan. Sorry Immanuel.
Mirkec bi rekel, ni relevantno, kar se bere kot "ni materija".

Kdo pa pravi, da je s Kantom konec idealizma?

[vojko]

Kaj je duh? <Nimam pojma| Ni materija>. KANT je bil nabrisan. Sorry Immanuel.
Mirkec bi rekel, ni relevantno, kar se bere kot "ni materija".

Kdo pa pravi, da je s Kantom konec idealizma?

Marx.

[Rock]

Vsaka množica je celota.

Ne bo držalo, saj je unija operator, torej nekaj kar združuje predhodno nezdružljivo in še pred tem, vsaka množica ima kriterije sprejemljivosti/pripadnosti, po katerih se kreirajo elementi množice in ker je tako, pomeni, da so pomembni kriteriji, ki bi morali zapopasti celoto, vendar, ker pa so vsi kriteriji lahko v svoji množici, se postavi vprašanje: Kaj je kriterij za množico vseh kriterijev?

Kriterij, s katerim določamo, kaj gre v neko množico, je seveda za to množico pomemben, ni pa pomemben za to, ali je množica celota. Če kriterije spremenimo, dobimo drugo množico, ki pa je spet celota. To, da je unija operator (nad množicami), nima s prepoznavanjem celote ničesar skupnega. Kriterij za množico vseh kriterijev? Zakaj ga potrebuješ?

Lahko rečemo, da je vsaka množica celota, toda vprašanje "Kaj je kriterij za množico vseh kriterijev?" je še kako legitimno. - Nikakor pa ni dopustna dialektika. Vprašanja množice ne moreš rešiti tako, da preideš na nov pojem (celota). (Kršiš nč. protislovja; A=A; neko bitje hkrati in v istem aspektu ne more biti/postati drugo bitje.)

[bargo]

Roman: Vsaka množica je celota.

Bargo: Ne bo držalo, saj je unija operator, torej nekaj kar združuje predhodno nezdružljivo in še pred tem, vsaka množica ima kriterije sprejemljivosti/pripadnosti, po katerih se kreirajo elementi množice in ker je tako, pomeni, da so pomembni kriteriji, ki bi morali zapopasti celoto, vendar, ker pa so vsi kriteriji lahko v svoji množici, se postavi vprašanje: Kaj je kriterij za množico vseh kriterijev?

Roman: Kriterij, s katerim določamo, kaj gre v neko množico, je seveda za to množico pomemben, ni pa pomemben za to, ali je množica celota. Če kriterije spremenimo, dobimo drugo množico, ki pa je spet celota. To, da je unija operator (nad množicami), nima s prepoznavanjem celote ničesar skupnega. Kriterij za množico vseh kriterijev? Zakaj ga potrebuješ?

Bargo: Saj ga ne potrebujem, vendar je dobro vedeti, da nekje je, saj veš, za vsak slučaj, če bi ga potreboval.

Rock: Lahko rečemo, da je vsaka množica celota, toda vprašanje "Kaj je kriterij za množico vseh kriterijev?" je še kako legitimno. - Nikakor pa ni dopustna dialektika. Vprašanja množice ne moreš rešiti tako, da preideš na nov pojem (celota). (Kršiš nč. protislovja; A=A; neko bitje hkrati in v istem aspektu ne more biti/postati drugo bitje.)

Odlično, Rock. V iskanju celote smo se ustavili pri množicah, uporabili unijo, da bi še enkrat videti, da celota ni cela, ali kot je povedal prijatelj problemi: "Resnica je ne-cela".

hm. Čas, med časom

NoSee, ko je agata omenila natančnost, je imela prav. Ker (me) je, kakor je sama rekla, malo izzivala, sem iskal na netu nekaj glede povezave glasba, označevalec, označenec in nisem našel nič pametnega.
...
Vendar kot sem že rekel bom skušal jutri napisati natančnejši odgovor glede; Glas, zvok, označevalec, označenec itd.

Jutri ne pride nikoli. Vidiš, prijatelj problemi, pogrešamo te, kvazifilozof pa tak.

Roger Waters.Amused to death. (8)TOO MUCH ROPE.

Črvina

Bargo: "Vprašaj se kako to, da imaš ti STOŽEC in ne cilindra na glavi?"

Torej Shrink, preteklo je veliko časa, čas je, da podaš odgovor na zgornje vprašanje. Torej kako to, da imaš stožec na glavi?

Povem ti skrivnost Merlin. _________ Ne moreš narediti napake.
Črvina

[bargo]

Kaj je duh? <Nimam pojma| Ni materija>. KANT je bil nabrisan. Sorry Immanuel.
Mirkec bi rekel, ni relevantno, kar se bere kot "ni materija".

Kdo pa pravi, da je s Kantom konec idealizma?

Marx.

Baje nekateri mislijo, da zadošča že, kar je Marx napisal, vendar vsi niso takšnega mnenja.

Črvina
Se spomniš, Lenin je bil len, ni razumel Marxa?

[vojko]

bargo je napisal:

Baje nekateri mislijo, da zadošča že, kar je Marx napisal, vendar vsi niso takšnega mnenja.

Baje, ja, kdo bi si mislil...

Pa še v grozni manjšini so...