Citat?vojko napisal/-a:Marx.Rock napisal/-a:Kdo pa pravi, da je s Kantom konec idealizma?bargo napisal/-a:Kaj je duh? <Nimam pojma| Ni materija>. KANT je bil nabrisan. Sorry Immanuel.
Mirkec bi rekel, ni relevantno, kar se bere kot "ni materija".
Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
vojko napisal/-a:bargo je napisal:
Baje, ja, kdo bi si mislil...Baje nekateri mislijo, da zadošča že, kar je Marx napisal, vendar vsi niso takšnega mnenja.
Pa še v grozni manjšini so...
Lahko, vendar to smo že dokazali.vojko napisal/-a: Če te tišči čevelj, ne jemlješ tablet proti bolečinam ali hodiš po petah, ampak zamenjaš čevlje
Poglej: Črvina
Mogoče uporabiš nogavice in tako omehčaš problem, vendar, kako pa je videti, če si obut v opanke z nogavicami?!
You love is like a friendly fire.
Re: Čudeži in znanost
Preprosti je napisal:
The state of affairs in Germany at the end of the last century is fully reflected in Kant’s Critik der Practischen Vernunft. While the French bourgeoisie, by means of the most colossal revolution that history has ever known, was achieving domination and conquering the Continent of Europe, while the already politically emancipated English bourgeoisie was revolutionising industry and subjugating India politically, and all the rest of the world commercially, the impotent German burghers did not get any further than “good will”. Kant was satisfied with “good will” alone, even if it remained entirely without result, and he transferred the realisation of this good will, the harmony between it and the needs and impulses of individuals, to the world beyond. Kant’s good will fully corresponds to the impotence, depression and wretchedness of the German burghers, whose petty interests were never capable of developing into the common, national interests of a class and who were, therefore, constantly exploited by the bourgeois of all other nations. These petty, local interests had as their counterpart, on the one hand, the truly local and provincial narrow-mindedness of the German burghers and, on the other hand, their cosmopolitan swollen-headedness. In general, from the time of the Reformation German development has borne a completely petty-bourgeois character.
Marx, Karl; Engels, Friedrich. The German Ideology (1845-6), Vol. I, Chapter III: Saint Max, section 1.6.
If we are able to prove the correctness of our conception of a natural process by making it ourselves, bringing it into being out of its conditions and making it serve our own purposes into the bargain, then there is an end to the Kantian ungraspable “thing-in-itself”.Citat?
The state of affairs in Germany at the end of the last century is fully reflected in Kant’s Critik der Practischen Vernunft. While the French bourgeoisie, by means of the most colossal revolution that history has ever known, was achieving domination and conquering the Continent of Europe, while the already politically emancipated English bourgeoisie was revolutionising industry and subjugating India politically, and all the rest of the world commercially, the impotent German burghers did not get any further than “good will”. Kant was satisfied with “good will” alone, even if it remained entirely without result, and he transferred the realisation of this good will, the harmony between it and the needs and impulses of individuals, to the world beyond. Kant’s good will fully corresponds to the impotence, depression and wretchedness of the German burghers, whose petty interests were never capable of developing into the common, national interests of a class and who were, therefore, constantly exploited by the bourgeois of all other nations. These petty, local interests had as their counterpart, on the one hand, the truly local and provincial narrow-mindedness of the German burghers and, on the other hand, their cosmopolitan swollen-headedness. In general, from the time of the Reformation German development has borne a completely petty-bourgeois character.
Marx, Karl; Engels, Friedrich. The German Ideology (1845-6), Vol. I, Chapter III: Saint Max, section 1.6.
Re: Čudeži in znanost
Misliš 'your love', love?bargo napisal/-a:vojko napisal/-a:bargo je napisal:
Baje, ja, kdo bi si mislil...Baje nekateri mislijo, da zadošča že, kar je Marx napisal, vendar vsi niso takšnega mnenja.
Pa še v grozni manjšini so...Lahko, vendar to smo že dokazali.vojko napisal/-a: Če te tišči čevelj, ne jemlješ tablet proti bolečinam ali hodiš po petah, ampak zamenjaš čevlje
Poglej: Črvina
Mogoče uporabiš nogavice in tako omehčaš problem, vendar, kako pa je videti, če si obut v opanke z nogavicami?!
You love is like a friendly fire.
Re: Čudeži in znanost
Veš, ko popraviš, vsaj vem, da si sodeloval. Motnja, kot zaznana sprememba, se spomniš?vojko napisal/-a:Misliš 'your love', love?bargo napisal/-a: Mogoče uporabiš nogavice in tako omehčaš problem, vendar, kako pa je videti, če si obut v opanke z nogavicami?!
You love is like a friendly fire.
Re: Čudeži in znanost
Yeah, I remember, love...bargo napisal/-a:Veš, ko popraviš, vsaj vem, da si sodeloval. Motnja, kot zaznana sprememba, se spomniš?vojko napisal/-a:Misliš 'your love', love?bargo napisal/-a: Mogoče uporabiš nogavice in tako omehčaš problem, vendar, kako pa je videti, če si obut v opanke z nogavicami?!
You love is like a friendly fire.
Re: Čudeži in znanost
Ne da se mi več, vendar, veš, ker spiš nag in nadišavljen z 5, brez modrčka in to razlagaš po javnih forumih, kar sicer ni nič narobe, me malce skrbi. So baje rekli, da je internet nevaren za otroke tako, da ...vojko napisal/-a: Bargo: Mogoče uporabiš nogavice in tako omehčaš problem, vendar, kako pa je videti, če si obut v opanke z nogavicami?!
You love is like a friendly fire.
Vojko: Misliš 'your love', love?
Bargo: Veš, ko popraviš, vsaj vem, da si sodeloval. Motnja, kot zaznana sprememba, se spomniš?
Vojko: Yeah, I remember, love...
7 to ME!
Zate Vojko:
Bass flute
Mater, kako se dogaja!
Hvala.
Re: Čudeži in znanost
'Zmočo' si se! Govorili smo o Merilynki...bargo napisal/-a:Ne da se mi več, vendar, veš, ker spiš nag in nadišavljen z 5, brez modrčka in to razlagaš po javnih forumih, kar sicer ni nič narobe, me malce skrbi. So baje rekli, da je internet nevaren za otroke tako, da ...vojko napisal/-a: Bargo: Mogoče uporabiš nogavice in tako omehčaš problem, vendar, kako pa je videti, če si obut v opanke z nogavicami?!
You love is like a friendly fire.
Vojko: Misliš 'your love', love?
Bargo: Veš, ko popraviš, vsaj vem, da si sodeloval. Motnja, kot zaznana sprememba, se spomniš?
Vojko: Yeah, I remember, love...
7 to ME!
Zate Vojko:
Bass flute
Mater, kako se dogaja!
Hvala.
Re: Čudeži in znanost
Zakaj misliš, da bi ga kdaj potreboval?bargo napisal/-a:Saj ga ne potrebujem, vendar je dobro vedeti, da nekje je, saj veš, za vsak slučaj, če bi ga potreboval.
Ne. Če se vpliva ne zavedamo, ne pomeni, da ga ni. Ampak, če meniš, da vpliv je, ga, prosim, opiši. Če tega ne moreš, je sodba o pretiravanju neutemeljena.Če se vpliva ne zavedaš, potem ga pač ni, samo "nikakršen način" pa je res pretiravanje, a ne?
Seveda, ampak govorila sva o atomih, kajne.Vidiš, da lahko, tudi mehansko vplivaš nase.
Osmodil sem se že, o razpadu pa ni empiričnih podatkov.... vendar za božjo voljo, nikar se ne sonči preveč, kot veš, lahko razpadeš.
Zakaj že? Ne potrjuje tvojih tez?Pustiva zaenkrat ločljivost ...
To želiva? Spet polagaš besede v moja usta?... posvetiva se sprva možnosti, torej, želiva meriti spremembe "Sebe glede na JAZ".
Ne. Zakaj?Uporabljaš Facebook?
To naj bi bil problem jezika?Problem je jezik, kar dobro veš. Si videl danes kakšen oblak? Kaj pa luknje v njem, so tudi luknje v njem del oblaka?
Traparija.Vidiš tako pravi Merlin, ko popravlja definicije. Kam si dejansko prišel, ko si šel nazaj?
Ne vem. Kako naj bi vedel? Na podlagi česa naj bi ugibal (če je to pomen tvoje besede "misliš"?Misliš, da ga bodo?
Si se izgubil?Ja ta polja, žitna polja.
Re: Čudeži in znanost
Jasno.Rock napisal/-a:Lahko rečemo, da je vsaka množica celota ...
Legitimna so vsa vprašanja, vprašanje pa je, ali so tudi smiselna. Samonanašanje je vedno sporno. Neskončna regresija v filozofiji ni ravno zaželena.... toda vprašanje "Kaj je kriterij za množico vseh kriterijev?" je še kako legitimno.
Zakaj ne? Kaj misliš tu z dalektiko?Nikakor pa ni dopustna dialektika.
Saj sploh ne rešujem nobenega vprašanja množice. Kakšno bi to vprašanje sploh bilo? Ali je množica celota? Najprej moraš ugotoviti, kaj je množica, potem kaj je celota, šele nato lahko ugotavljaš (ne)ujemanje.Vprašanja množice ne moreš rešiti tako, da preideš na nov pojem (celota).
Ne kršim. Izraz "vsaka množica je celota" pomeni, da če je nekaj množica, je to tudi celota. To ne pomeni, da pojem "množica" pomeni isto kot pojem "celota".Kršiš nč. protislovja; A=A; neko bitje hkrati in v istem aspektu ne more biti/postati drugo bitje.
Re: Čudeži in znanost
Zakaj misliš, da JAZ mislim. Veš, sam sploh ne mislim, da mislim.Roman napisal/-a:Zakaj misliš, da bi ga kdaj potreboval?bargo napisal/-a:Saj ga ne potrebujem, vendar je dobro vedeti, da nekje je, saj veš, za vsak slučaj, če bi ga potreboval.
Lepo nama gre, kot v šoli. Nikoli nisem razumel, kako to, da je ponavljanje snovi koristno. Sodba, saj se hecaš, a ne?Roman napisal/-a:Ne. Če se vpliva ne zavedamo, ne pomeni, da ga ni. Ampak, če meniš, da vpliv je, ga, prosim, opiši. Če tega ne moreš, je sodba o pretiravanju neutemeljena.bargo napisal/-a: Če se vpliva ne zavedaš, potem ga pač ni, samo "nikakršen način" pa je res pretiravanje, a ne?
Seveda.Roman napisal/-a:Seveda, ampak govorila sva o atomih, kajne.bargo napisal/-a: Vidiš, da lahko, tudi mehansko vplivaš nase.
Hvala bogu da je tako, melanom je lahko resen problem.Roman napisal/-a:Osmodil sem se že, o razpadu pa ni empiričnih podatkov.bargo napisal/-a: ... vendar za božjo voljo, nikar se ne sonči preveč, kot veš, lahko razpadeš.
Ravno zato ker jih, saj še veš HeissenBerg.Roman napisal/-a:Zakaj že? Ne potrjuje tvojih tez?bargo napisal/-a: Pustiva zaenkrat ločljivost ...
Ne. Saj si vendar TI napisal: "Kakšna ločljivost te pri hiši zanima? In glede na kaj želiš meriti spremembe?".Roman napisal/-a:To želiva? Spet polagaš besede v moja usta?bargo napisal/-a: ... posvetiva se sprva možnosti, torej, želiva meriti spremembe "Sebe glede na JAZ".
V povezavi merjenja sprememb iz lastne zgodovine.Roman napisal/-a:Ne. Zakaj?bargo napisal/-a: Uporabljaš Facebook?
Tudi, je pa zagotovo problem celote in natančnosti.Roman napisal/-a:To naj bi bilbargo napisal/-a: Problem je jezik, kar dobro veš. Si videl danes kakšen oblak? Kaj pa luknje v njem, so tudi luknje v njem del oblaka?
problem jezika?
Ringa, raja.Roman napisal/-a:Traparija.bargo napisal/-a: Vidiš tako pravi Merlin, ko popravlja definicije. Kam si dejansko prišel, ko si šel nazaj?
Ne vem, vidim pa da ugibaš.Roman napisal/-a:Ne vem. Kako naj bi vedel? Na podlagi česa naj bi ugibal (če je to pomen tvoje besede "misliš"?bargo napisal/-a: Misliš, da ga bodo?
Ne, prišel sem skozi vrata domov, da bi uvidel, da sploh ni bilo vrat.Roman napisal/-a:Si se izgubil?bargo napisal/-a: Ja ta polja, žitna polja.
Re: Čudeži in znanost
No, zadel si pesnika! Bravo. Videti je, da kar dva krat, saj pesnica tudi šteje. Manjka še eden, pa smo tam.vojko napisal/-a:'Zmočo' si se! Govorili smo o Merilynki...bargo napisal/-a:Ne da se mi več, vendar, veš, ker spiš nag in nadišavljen z 5, brez modrčka in to razlagaš po javnih forumih, kar sicer ni nič narobe, me malce skrbi. So baje rekli, da je internet nevaren za otroke tako, da ...vojko napisal/-a: Bargo: Mogoče uporabiš nogavice in tako omehčaš problem, vendar, kako pa je videti, če si obut v opanke z nogavicami?!
You love is like a friendly fire.
Vojko: Misliš 'your love', love?
Bargo: Veš, ko popraviš, vsaj vem, da si sodeloval. Motnja, kot zaznana sprememba, se spomniš?
Vojko: Yeah, I remember, love...
7 to ME!
Zate Vojko:
Bass flute
Mater, kako se dogaja!
Hvala.
Re: Čudeži in znanost
Zakaj tedaj toliko govoriš?bargo napisal/-a:Zakaj misliš, da JAZ mislim. Veš, sam sploh ne mislim, da mislim.
Pa saj tega ne misliš.Ravno zato ker jih, saj še veš HeissenBerg.
Jah, saj.Ringa, raja.
Re: Čudeži in znanost
Zakaj voda zavalovi, ko vržeš kamen vanjo?Roman napisal/-a:Zakaj tedaj toliko govoriš?bargo napisal/-a:Zakaj misliš, da JAZ mislim. Veš, sam sploh ne mislim, da mislim.
Evangelij po Janezu 7,53-8,20
"Ne poznate ne mene ne mojega Očeta. Če bi poznali mene, bi poznali tudi mojega Očeta."
Seveda.Roman napisal/-a:Pa saj tega ne misliš.bargo napisal/-a: Ravno zato ker jih, saj še veš HeissenBerg.
No, ni ravno krog, je vijačnica v prostoru.Roman napisal/-a:Jah, saj.bargo napisal/-a: Ringa, raja.
Roger Waters - Perfect sense
When you add it all up
The tears and the marrowbone
There's an ounce of gold
And an ounce of pride in each ledger
And the Germans kill the Jews
And the Jews kill the Arabs
And the Arabs kill the hostages
And that is the news
And is it any wonder that the monkey's confused
He said Mama Mama, the President's a fool
Why do I have to keep reading these technical manuals
And the joint chiefs of staff
And the brokers on Wall Street said
Don't make us laugh, you're a smart kid
Time is linear
Memory's a stranger
History is for fools
Man is a tool in the hands
Of the great God Almighty
And they gave him command of a nuclear submarine
Sent him back in search of the Garden of Eden
Can't you see?
Re: Čudeži in znanost
Naj ti potem pomaga.Roman napisal/-a:No, v resnici sva pri semantiki.Rock napisal/-a:Razpravljaš o esenci (kaj je bistvo avtomobila; tega 'znanost' ne ugotavlja več, ker bistva ni moč meriti; vprašanje esence je zato 'filozofsko' vprašanje; in vidim, da si tudi sam v nadaljevanju kmalu izrecno prešel na 'bistvo').
Jaz naj bi uvedel nov pojem?Vsak, ki uvaja v mišljenje nek nov pojem, je dolžen povedati, kaj pod tem pojmom misli, torej njegovo bistvo.
Recimo, da bi to pogojno sprejel.Bistvo je skupek lastnosti, brez katerih stvar ne bi bila to, kar je.
Samo v pomenu, da jih 'izmeri posredno'.Gre za lastnosti, ki jih znanost lahko tudi meri.
To bi pogojno sprejel. Celota je pomembnejša od dela. Morda je modro, da si pac. pusti odrezati prst, da bi si ohranil življenje.Recimo, da postavim 2 primera (dve celoti) ...
--------------------
No poglejva. Človek brez mezinca je še vedno človek, torej mezinec ni njegov bistveni del.
To je uporabil Hitler: politični nasprotniki, duševno priadeti, Judje - iztrebitev. Spominjam se, da si pred časom hvalil Übermensch-a.Država, ki izgubi nekaj prebivalcev, je še vedno država, torej število prebivalcev ni bistveno za pojem države.
Mjp (medn. j pravo) števila ne določa natančno (kot še marsikaj drugega ne). Vendar 'prebivalci' spadajo med konstit. elemente države. Obstaja 200 držav, in število prebivalcev je zelo različno. Slovenija nima najmanjšega števila. - Ali je neka entiteta 'država', odloča kombinacija elementov. - 'Mednarodno priznanje države' (s strani drugih držav) je zgolj politični akt in pravno neposredno ni pomemben.... brez konstitutivnega dela ni bitja ...
-----------------
Koliko ljudi je konstituitveni del države? Bistvo države najbrž ne določa števila prebivalcev.
V kakšnem smislu?brez nekega dela pa včasih še vedno govorimo o 'eksistenci'
--------------
Obstoj je pred bistvom.
Mislim, da to ni dober odgovor. - Kontekstualno lahko ločimo bitje, obstoj, bistvo, eno(to), celoto, mnoštvo (množico), del. Vse to so pomembni in težki pojmi/instituti ontologije. - Pri razmerju 'celota - del' nas zanima medsebojno vrednostno razmerje (ne ontološka narava - to rešuje definicija, opredelba).Kako boš sedaj odgovoril na vprašanje razmerja med delom in celoto?
----------------------
Preprosto: Nekateri deli so za celoto bistveni, drugi ne.
Recimo: država, pravna oseba, gozd, kup peska, ljubezen, sovraštvo, usmiljenje: so to le besede?; so tudi splošni pojmi, ki pa obstajajo le v razumu (in jih človek ustvari z abstrahiranjem in sintezo)?; ali so tudi bit (realno obstajajo)?Jaz oklevam med konceptualizmom in realizmom, vsekakor pa nisem nominalist.
-------------------
Če si konceptualist, meniš, da splošni pojmi niso samo besede, temveč obstajajo tudi v razumu (SSKJ). Če si realist, meniš, da splošni pojmi obstajajo neodvisno od človekove zavesti (SSKJ). Mi lahko poveš kaj več o tem, kako to misliš?