Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:Zanimivo branje ...?
Seveda. Neskončne množice so zelo zanimive. Ponovi še definicijo potenčne množice, pa ti bo jasno, da neskončnost ni samo števna neskončnost.
Misliš, da sem pozabil? Stvar je nekako logična posledica, iz elementov poljubne množice M, pač sestaviš vse kombinacije le-teh, s tem konstruiraš med seboj različne elemente in ustvariš novo množico N, katera ima zagotovo več elementov, kot jih je v izvorni množici M. No, to velja samo, če je kardinalnost M večja od 1, da ne bo pomote.
Aja, razen lastnosti števnosti, ne poznam druge lastnosti, ki bi omogočala urejanje znotraj neskončnosti. Za lastnost števnosti ne moremo ravno reči da ureja, kvečjemu da loči, začrta neko mejo, znotraj neskončnosti, a ne?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Pri čem ti bo pomagala definicija?
Meni pri razumevanju. Tebi ne?
Ne vem, če definicije ravno pomagajo pri razumevanju. Definicije so nek začetek igre, ki jo definirajo, da se lahko igraš po pravilih, ki jo podajajo. Kot sem napisal, same definicije in aksiomi, že vključujejo posledice, vendar do teh vsebovanih posledic moramo šele priti in to početje so procesi,
miselni procesi, a ne?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Torej, ne moreš se opredeliti, kaj je znotraj matematike odkrito in kaj ustvarjeno?
Ne vem, če je to pomembno. Sem pa že dejal, da izmišljevanje pojmov v matematiki ne poteka naključno.
No, mogoče ni pomembno je pa prekleto zanimivo in čudežno. Verjetno res ne poteka izmišljevanje pojmov v matematiki naključno, predvsem zato, ker je proces voden z cilji, a ne ?
Roman napisal/-a:
Bargo: Ne pozabi, da je neskončnost posledica definicije naravnih števil, ki pa je posledica štetja ...
Roman: In štetje je posledica naravnih števil in tvoja zgodba se vrti v krogu.
Bargo: ... ki ga, na nek način, izvajajo že bakterije, kot smo lahko prebirali.
Roman: In (namenoma?) narobe razumeli.
Kaj smo narobe razumeli? Domnevamo, da bakterije komunicirajo med seboj tako, da preštevajo molekule!? Veš, bakterije so precej starejše od nas, v milijardah let, in kot verjetno veš so tudi omogočile, da smo se pojavili mi, ki smo se
sami definirali kot HSS.
No, lahko pa si še enkrat pogledaš, če si slučajno pozabil
Bacterial Communication in potem podaš argumente za tvojo trditev "
namenoma napačno razumevanje", na mojo domnevo "
Videti je, da smo mi samo ubesedili, kar se že dolgo izvaja v praksi. ", ki pa si nekako izpustil.
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a:Roman napisal/-a:Si politik?
Presenečen? Politiki si izmišljujejo definicije po svoje. Vsak dan hodim po Zoranovi dnevni sobi. Tudi tebi tovrstna samovolja ni tuja.
Pa še kako, če dalje bolj. Poglej iz:
"
Bargo: Če nekaj definiramo potem to nekaj definira tudi nas.
Roman : Daš primer? Kako recimo krog (definiran kot množica točk v ravnini, ki so vse enako oddaljene od središča) definira mene, tebe, nas?
Bargo: Točka, daljica, premica, krog, krogla, ..., življenje, ..., HSS, ..., Roman. Kako definiraš sebe, ne vem, zagotovo pa bi moral uporabiti obstoječe definicije, da bi razumeli tvojo definicijo sebe, a ne? Torej,
Jaz definiram sebe: ... ?
Roman: Pa saj to ni bilo vprašanje. Dejal si, da "Če nekaj definiramo potem to nekaj definira tudi nas.". In zanimalo me je, kako na primer krožnica (ki sem jo definiral), definira mene. Kako karkoli, kar definiramo, definira nas?
Bargo: Saj si sam povedal, "
Z definicijo sem določil predmet govora", torej definicije služijo za uspešno komunikacijo, na nek način definicije vodijo govorca, a ne?
Roman: Ne gre za to, kaj sem jaz povedal, ampak za to, kar si povedal ti in bi zdaj rad zamolčal. Ti pa si dobesedno dejal, da tisto, kar definiramo, definira nas.
Bargo:: Zamolčal, zakaj pa, še enkrat dobesedno navedem: "
Če nekaj definiramo potem to nekaj definira tudi nas", saj tvoj povzetek ni ustrezen.
Roman: No, jaz sem povzel takole: "
tisto, kar definiramo, definira nas". Zdaj pa mi razloži razliko.
Bargo: Tisto, nakazuje potrebo po definiranju, saj nekaj je
tisto in
tisto ni znotraj tega že definiranega in potrebuje novo definicijo, če ne zaradi drugega, pač zaradi komunikacije.
Roman: Beseda "tisto" se seveda razlikuje od "nekaj", ampak v najinem kontekstu ne. "Tisto" čisto nič bolj ne nakazuje potrebe po definiranju kot "nekaj". Problem je, ker nočeš pojasniti, kako nekaj definira nas.
Bargo: Tisto nakazuje na že zaznano spremembo, torej nosi informacijo o razliki, ki pa je še ni mogoče ubesediti, saj ni definicije.
Nekaj je veliko
tistega, ki to
nekaj sestavlja, pač glede na naše domneve o sestavljenosti.
Roman: Problem je, ker nočeš pojasniti, kako nekaj definira nas.
Bargo: Si pomislil, da ne znam.
Roman: To mi je bilo jasno že v prvo. Ampak zakaj si vendar to zatrdil?
Bargo: No recimo tako, ko smo se rodili je bilo vse okoli nas
tisto, nekdo nam je povedal,
kaj je tisto in zmeraj več je bilo tega in onega in manj
tistega. S časom človek dobi občutek, da je
tisto samo posledica neznanja in da bo prav vsako
tisto slej ko prej postalo
to, pač glede na izkušnje.
Roman: Oh, spet veliko besed (tudi plavih) in malo vsebine.
Bargo: Vsebina je in vsebine ni, odvisno od trenutka, perspektive, itd., vendar medtem, ko se
tisto transformira v
to, je videti, da se je predhodno to razgradilo v to, to in to in nekaj tistega, kar je že itak bilo na začetku.
Skratka konstanta je
tisto, ki je neke vrste luknja v tem, kar z definicijo poimenujemo
to, vidiš, tako sta
tisto in
to zmeraj povezana.
Predmeti so meje v
tistem, ki jih začrtajo definicije!?
"
te komunikacije sva pristala v Zoranovi dnevni sobi. Kdo za božjo voljo je Zoran in kje je njegova dnevna soba?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
L. Couturat:"
Matematik izbere množico novih znakov in pove, katera so pravila, ki urejajo interakcijo med znaki; matematik torej samovoljno ustvari novo matematično bitje in pri tem delu mu je edina spona doslednost."
Človek ni študiral matematike. Če bi jo, bi drugače menil. Tudi ti.
Popravek: Če že je študiral matematiko, ga je filozofija povsem zmedla.
Preberi še enkrat, kaj je napisal
Couturat in ne pozabi na tvoje izjave:
"
Z definicijo sem določil predmet govora" in "
Sem pa že dejal, da izmišljevanje pojmov v matematiki ne poteka naključno". Mogoče vključiš misli Wittgenstein: "Meje mojega jezika so meje mojega sveta.", saj sva tudi pri komunikaciji in definicijah.
