Gravitacijski valovi II
Gravitacijski valovi II
Pri odkritju gravitacijski valov in razlagi zaznave le teh z LIGO detektorjem se mi je pojavilo naslednje vprašanje.
Svetloba prepotuje razdaljo L v času T v "nestisnjenem" prostoru. Zaradi (ogromnega) gravitacijskega vala se prostor skrči na L/2. Ali svetloba prepotuje stisnjen prostor v času T, T/2 ali kakšnem drugem času gledano iz "stisnjenega" sistema?
Prosim za odgovore, ki izhajajo iz splošno priznanih dognanj fizike.
Hvala.
Svetloba prepotuje razdaljo L v času T v "nestisnjenem" prostoru. Zaradi (ogromnega) gravitacijskega vala se prostor skrči na L/2. Ali svetloba prepotuje stisnjen prostor v času T, T/2 ali kakšnem drugem času gledano iz "stisnjenega" sistema?
Prosim za odgovore, ki izhajajo iz splošno priznanih dognanj fizike.
Hvala.
Re: Gravitacijski valovi II
Nisem čisto prepričan, kaj sprašuješ. Morda to, kako potuje svetloba v vesolju, ki se širi? Če je tako, potem se seveda prostor širi, svetloba pa po ravnem vesolju, ki se širi, radialno potuje po ničtih geodetkah prostor-časa v skladu z:
\(ds^2=0=-c^2dt^2+a(t)^2d\chi^2\)
oz.
\(\displaystyle c=a(t)\frac{d\chi}{dt}\)
kjer je \(a(t)\) velikostni faktor, ki popisuje širjenje vesolja, \(\chi\) koordinata mirujočega opazovalca v razširjajočem se vesolju (sogibajoči opazovalci v galaksijah: galaksije mirujejo, prostor med njimi pa se širi).
Svetloba torej potuje vedno s fizikalno (lastno) hitrostjo \(c\), razdalja \(dl=a(t)d\chi\) je lastna razdalja, ki jo opravi svetloba v lastnem času \(dt\) sogibajočega opazovalca, ki je enak (enako teče) za vse takšne opazovalce (zato se tudi imenuje kozmološki čas), velja pa seveda:
\(\displaystyle c=\frac{dl}{dt}\).
\(ds^2=0=-c^2dt^2+a(t)^2d\chi^2\)
oz.
\(\displaystyle c=a(t)\frac{d\chi}{dt}\)
kjer je \(a(t)\) velikostni faktor, ki popisuje širjenje vesolja, \(\chi\) koordinata mirujočega opazovalca v razširjajočem se vesolju (sogibajoči opazovalci v galaksijah: galaksije mirujejo, prostor med njimi pa se širi).
Svetloba torej potuje vedno s fizikalno (lastno) hitrostjo \(c\), razdalja \(dl=a(t)d\chi\) je lastna razdalja, ki jo opravi svetloba v lastnem času \(dt\) sogibajočega opazovalca, ki je enak (enako teče) za vse takšne opazovalce (zato se tudi imenuje kozmološki čas), velja pa seveda:
\(\displaystyle c=\frac{dl}{dt}\).
Re: Gravitacijski valovi II
Asinus Šrinkel!shrink napisal/-a:Nisem čisto prepričan, kaj sprašuješ. Morda to, kako potuje svetloba v vesolju, ki se širi? Če je tako, potem se seveda prostor širi, svetloba pa po ravnem vesolju, ki se širi, radialno potuje po ničtih geodetkah prostor-časa v skladu z:
\(ds^2=0=-c^2dt^2+a(t)^2d\chi^2\)
oz.
\(\displaystyle c=a(t)\frac{d\chi}{dt}\)
kjer je \(a(t)\) velikostni faktor, ki popisuje širjenje vesolja, \(\chi\) koordinata mirujočega opazovalca v razširjajočem se vesolju (sogibajoči opazovalci v galaksijah: galaksije mirujejo, prostor med njimi pa se širi).
Svetloba torej potuje vedno s fizikalno (lastno) hitrostjo \(c\), razdalja \(dl=a(t)d\chi\) je lastna razdalja, ki jo opravi svetloba v lastnem času \(dt\) sogibajočega opazovalca, ki je enak (enako teče) za vse takšne opazovalce (zato se tudi imenuje kozmološki čas), velja pa seveda:
\(\displaystyle c=\frac{dl}{dt}\).
Nič drugega ne potrebuješ, kot da se odpelješ na rob galaksije in zakoličiš, do kje je prostor, ki se ne širi (saj se atomi, ..., galaksije ne širijo); tam za zadnjo zvezdo, planetom ali tam za luno, kjer si ti, pa določi prostor, ki mu ti dovoliš, da se širi.
Na tebi tako priljubljenem modelčku začrtaj meje prostora
-ki se širi
-ki se ne širi!
Za vajo, pa še tu začrtaj meje kjer se širi / kjer se ne širi:
Re: Gravitacijski valovi II
Hah, moteni trol osmoljenileo, spet zimzeleno jokcaš na temo širjenja vesolja, ker tvoja fizikalno neizobražena podučiteljska pamet še vedno ne dojame razlag kozmologije - izredna ponovitev samo zanjo:
In ker tega ne bo nikoli razumela, bo lahko le "srala skozi usta" z imbecilnimi pripombami:The expansion of our universe is much like the inflation of a balloon. The distances to remote galaxies are increasing. Astronomers casually say that distant galaxies are "receding" or "moving away" from us, but the galaxies are not traveling through space away from us. They are not fragments of a big bang bomb. Instead the space between the galaxies and us is expanding. Individual galaxies move around at random within clusters, but the clusters of galaxies are essentially at rest. The term "at rest" can be defined rigorously. The microwave background radiation fills the universe and defines a universal reference frame, analogous to the rubber of the balloon, with respect to which motion can be measured.
Ja, to je presežek hobifizike podučitelja osmoljenegaleota, ki je moteno prepričan, da kozmologija "določa prostor, ki mu dovoli, da se širi". Za crknit od smeha ali žalosti.osmoljenileo napisal/-a:Nič drugega ne potrebuješ, kot da se odpelješ na rob galaksije in zakoličiš, do kje je prostor, ki se ne širi (saj se atomi, ..., galaksije ne širijo); tam za zadnjo zvezdo, planetom ali tam za luno, kjer si ti, pa določi prostor, ki mu ti dovoliš, da se širi.
Re: Gravitacijski valovi II
Šrinko, ti misliš, da se prostor, kjer so galaksije ne širi, tisti prostor med galaksijami se pa širi.
Kar povej kje so meje galaksij - da ti bo lažje, sem ti poslal slikce - obkroži prostorčke, ki se ne širijo!
Kar povej kje so meje galaksij - da ti bo lažje, sem ti poslal slikce - obkroži prostorčke, ki se ne širijo!
Re: Gravitacijski valovi II
Ko bo tvoja podučiteljska pamet dojela, moteni trol osmoljenileo, da to ni "moje mišljenje", ampak opis moderne kozmologije temelječe na STR, se morda ne bo več smešila s tipičnim šarlatanskim spraševanjem. Kje lahko najde odgovore, pa že ve: v ustrezni literaturi.
Re: Gravitacijski valovi II
Ti si goreč zagovornik te "teorije", zato te kot Oberleererja in experta kopipaste tudi prosim, da obkrožiš galaksije in s tem pokažeš, do kje sega prostor, ki se ne širi in kje se začne prostor, ki se širi!
Re: Gravitacijski valovi II
Hvala smolejleo za odgovor. Najbrž si želel bolj odgovoriti shrinku kot meni. Novo temo sem odprl, da bi se izognil tovrstnemu razpravljanju in kazanju moči, zato sem prosil za odgovor, ki izhaja iz smernic, trenutno priznanih s strani fizikov. Torej, kar se danes poučuje na šolah, fakultetah...
Prepričan sem, da če so tvoja dognanja pravilna, jih bodo, na podlagi dokazov seveda, sprejeli tudi ostali strokovnjaki. Sam to nisem. Se le ljubiteljsko zanimam za fiziko. Me je pa večletno ukvarjanje s tehničnimi vedami pripeljalo do prepričanja, da je znanje, pridobljeno s prej omenjenih virov, še najbolj pristno. Zato želim odgovor, ki je podkrepljen s tovrstnim znanjem.
Torej zanima me:
1. kako lahko v nekem sistemu opazimo, da se je prostor skrčil, če uporabljamo vir svetlobe iz tega prostora? Namreč, 1m je verjetno zame v skrčenem prostoru še vedno 1m, ne glede na to koliko je prostor skrčen?
2. Če nimam vpogleda v prostor, ki ni skrčen, skrčenja verjetno ne opazim?
3. Ravno to me zanima pri LIGO poizkusu. Zakaj je prišlo do faznega zamika pri svetlobi, če je bil vir svetlobe tudi v prostoru, ki se je skrčil? Je to zaradi prehoda gravitacijskega vala in neenakomerne skrčitve prostora?
4. Bi poizkus dal različne rezultate tudi, če bi meritev najprej opravili v neskrčenem prostoru in nato v prostoru, ki bi bil konstantno in enakomerno skrčen?
Hvala.
Prepričan sem, da če so tvoja dognanja pravilna, jih bodo, na podlagi dokazov seveda, sprejeli tudi ostali strokovnjaki. Sam to nisem. Se le ljubiteljsko zanimam za fiziko. Me je pa večletno ukvarjanje s tehničnimi vedami pripeljalo do prepričanja, da je znanje, pridobljeno s prej omenjenih virov, še najbolj pristno. Zato želim odgovor, ki je podkrepljen s tovrstnim znanjem.
Torej zanima me:
1. kako lahko v nekem sistemu opazimo, da se je prostor skrčil, če uporabljamo vir svetlobe iz tega prostora? Namreč, 1m je verjetno zame v skrčenem prostoru še vedno 1m, ne glede na to koliko je prostor skrčen?
2. Če nimam vpogleda v prostor, ki ni skrčen, skrčenja verjetno ne opazim?
3. Ravno to me zanima pri LIGO poizkusu. Zakaj je prišlo do faznega zamika pri svetlobi, če je bil vir svetlobe tudi v prostoru, ki se je skrčil? Je to zaradi prehoda gravitacijskega vala in neenakomerne skrčitve prostora?
4. Bi poizkus dal različne rezultate tudi, če bi meritev najprej opravili v neskrčenem prostoru in nato v prostoru, ki bi bil konstantno in enakomerno skrčen?
Hvala.
Re: Gravitacijski valovi II
Hah, pričakovana šarlatanska replika s strani motenega trola osmoljenegaleota: to je zanj samo "teorija", tako kot je tudi veliki pok le " teorija, ki je na trhlih temeljih in ki ni še nič konkretnega napovedala" in tako kot je zanj tudi temna energija enačena s kozmološko konstanto "pop fizika" ter modeli fizike nasploh "lego modelčki".
Ja, to so biseri (beri: cvetke), ki se valijo (beri: bohotijo) iz podučiteljske kleti (beri: pralnice dud in slinčkov) na plano: jah, takšnemu intelektualnemu (beri: šarlatanskemu) presežku se je res težko zoperstaviti s "pop fiziko".
Ja, to so biseri (beri: cvetke), ki se valijo (beri: bohotijo) iz podučiteljske kleti (beri: pralnice dud in slinčkov) na plano: jah, takšnemu intelektualnemu (beri: šarlatanskemu) presežku se je res težko zoperstaviti s "pop fiziko".
Re: Gravitacijski valovi II
pipo75, tale smolejleo je navaden šarlatanski nakladač, ki je prepričan, da so razlage fizike le "pop", njegovi šarlatanski pogledi pa so - jasno - zgrešeni in ne bodo nikoli del pogledov fizike.
Kar se tiče tvojih vprašanj, pa sem ti v splošnem že odgovoril: svetloba potuje po prostor-času po trajektorijah imenovanih ničte geodetke. Ukrivljenost prostor-časa ima vpliv na te trajektorije in na osnovi teh trajektorij lahko sklepamo o ukrivljenosti (t.j. gravitaciji); več o tem lahko prebereš tukaj:
http://www.astronomynotes.com/relativity/s4.htm
Kar se tiče tvojih vprašanj, pa sem ti v splošnem že odgovoril: svetloba potuje po prostor-času po trajektorijah imenovanih ničte geodetke. Ukrivljenost prostor-časa ima vpliv na te trajektorije in na osnovi teh trajektorij lahko sklepamo o ukrivljenosti (t.j. gravitaciji); več o tem lahko prebereš tukaj:
http://www.astronomynotes.com/relativity/s4.htm
Re: Gravitacijski valovi II
Še nekaj dodatka k odkritju nekaj skritih galaksij za našo mlečno cesto.smolejleo napisal/-a:http://www.focus.de/wissen/videos/hinte ... 71984.html
http://www.icrar.org/home/hidden-galaxies
Re: Gravitacijski valovi II
Seveda prilepljene povezave v ničemer ne podpirajo zgrešenih podučiteljskih in/ali pesniških predstav.
Re: Gravitacijski valovi II
pipo75 napisal/-a: Torej zanima me:
1. kako lahko v nekem sistemu opazimo, da se je prostor skrčil, če uporabljamo vir svetlobe iz tega prostora? Namreč, 1m je verjetno zame v skrčenem prostoru še vedno 1m, ne glede na to koliko je prostor skrčen?
2. Če nimam vpogleda v prostor, ki ni skrčen, skrčenja verjetno ne opazim?
3. Ravno to me zanima pri LIGO poizkusu. Zakaj je prišlo do faznega zamika pri svetlobi, če je bil vir svetlobe tudi v prostoru, ki se je skrčil? Je to zaradi prehoda gravitacijskega vala in neenakomerne skrčitve prostora?
4. Bi poizkus dal različne rezultate tudi, če bi meritev najprej opravili v neskrčenem prostoru in nato v prostoru, ki bi bil konstantno in enakomerno skrčen?
Hvala.
Odličen primer.shrink napisal/-a: Kar se tiče tvojih vprašanj, ... sem ti v splošnem že odgovoril: svetloba potuje po prostor-času po trajektorijah imenovanih ničte geodetke. Ukrivljenost prostor-časa ima vpliv na te trajektorije in na osnovi teh trajektorij lahko sklepamo o ukrivljenosti (t.j. gravitaciji); več o tem lahko prebereš tukaj:
http://www.astronomynotes.com/relativity/s4.htm
Konkretna in razmišljujoča vprašanja. In značilen odgovor.
Upam, da znamo vsi pravilno ceniti shrinkovo vloženo energijo.
Re: Gravitacijski valovi II
Ti si odličen primer nevednega trola, nedeljski pravnik, ki še razlag za telebane ne "zapopade".
Kar se tiče mojega odgovora, pa za začetek zadostuje, saj se večina zastavljenih vprašanj tiče osnov splošne teorije relativnosti. Odgovori na specifična vprašanja pa nimajo smisla, dokler tisti, ki sprašuje, ne razume osnov. Do tega, nedeljski pravnik, pri tebi tako in tako ne more priti.
Kar se tiče mojega odgovora, pa za začetek zadostuje, saj se večina zastavljenih vprašanj tiče osnov splošne teorije relativnosti. Odgovori na specifična vprašanja pa nimajo smisla, dokler tisti, ki sprašuje, ne razume osnov. Do tega, nedeljski pravnik, pri tebi tako in tako ne more priti.