Od koga pa? In glede na neuspešno povpraševanje, tudi od tebe ne.Vedež napisal/-a:Kogar zanima, jih lahko kadarkoli izve.
Kaj je za vas smisel zivljenja?
Sanjaš ravno to kar misliš, da je res, pravila igre pa vsi dobro poznamo.Tabi se o pravilh te tvoje igre niti ne sanja
Hec je le v tem, da si kar si in misliš, da pravil ni.
Sigurno ne, ker ne boš sedel križem rok in ti bo nekdo na tvojo željo serviral resnico. Nikoli, vse kar ti hočem povedati je, da se moraš vsaj malo potruditi (če hočeš seveda - imaš svobodno voljo).Od koga pa? In glede na neuspešno povpraševanje, tudi od tebe ne.
Do takrat pa ostani v Luna parku. Ko bodo prišli starši, boš moral pa (hočeš - nočeš)domov.
ha, ha Se pravi, da o tej igri ne morem ničesar izvedeti od drugih, pa naj se še tako trudim. Vsi nasveti, ki jih dobim od tebe, so megla, v kolikor niso sprenevedanje. Če bi jih moral resno jemati, bi obtičal na mestu in se ne mogel nikamor premakniti. Še dobro, da nisem odvisen od njih.Vedež napisal/-a:Sigurno ne, ker ne boš sedel križem rok in ti bo nekdo na tvojo željo serviral resnico. Nikoli, vse kar ti hočem povedati je, da se moraš vsaj malo potruditi
Glej, to je tvoje zavedno ali nezavedno sprenevedanje. Hec je, da se ti še zdaleč ne trudiš. Verjemi mi - prav nič ali zelo zelo zelo malo se trudiš.Se pravi, da o tej igri ne morem ničesar izvedeti od drugih, pa naj se še tako trudim.
Pristop, Roman, pristop je pomemben. In takrat ko te bo res zanimalo, da bi vedel, boš zelo lahko prišel do vseh informacij.
Vse, prav vse ti je dano vedeti. (sicer pa kolikokrat bom moral še ponoviti) - kakor ti sam hočeš.
Glede na to, da ne vem, koga naj vprašam (ti mi poveš le, da tebe ne), niti ne vem, kako naj kaj izvem ne da bi koga vprašal (ti mi poveš le, da mi ti tega ne boš povedal), niti ne vem, kako naj se trudim in kaj naj za to naredim (tudi tega ne bom izvedel od tebe), lahko samo ugotovim, da sem obsojen na nevednost, kar v primerjavi s tvojo nevednostjo, ki jo sicer skrivaš za besedami, ki naj bi zvenele skrivnostno, niti ni tako slabo.Vedež napisal/-a:Hec je, da se ti še zdaleč ne trudiš.
Poglej, koga si to lepo opisal. SEBE. Ja, ti si tisti, ki ne išče, ki je zaslepljen, ki misli da vse ve in se ne trudi poiskati oziroma vedeti kaj več.Mogoče je pa znak truda slepa vera, nevednost, zaslepljenost... oziroma znak truda je ne-truditi se iskati luknje, ne-truditi se ugotavljati če kaj ne štima.
In kaj je še najbolj zanimivo - napadaš tiste, ki vedo več, kajti le tako lahko opravičiš "svoje mnenje".
Nikomur ni potrebno kimati ali slepo verjeti - sam se mora prepričati. Toda problem pri tebi je, da veš ne, verjeti pa nočeš. Prav, saj ti pustim, da se sam odločiš.
Oba pa imata še eno možnost (na vajino srečo). POTRUDITA SE. Jaz bi temu rekel lenoba.
Zanimivo pa je tale tekst prebrati ponovno z začetkom navedbe zgoraj.
Pravim samo da bi bilo zelo zanimivo izvedeti kaj razsvetljeni Vedež jemlje za trud pri iskanju resnice. Če bereš knjige, si v peklu, če preveč sprašuješ, si pes. Kaj še ostane drugega kot slepo sledenje in sprejemanje vsake njegove besede za višjo resnico? Truditi se po njegovem pomeni biti neumen.Roman napisal/-a:Premalo kimanja, praviš?
Celo mi vaša razsvetljenost to dovoli?Vedež napisal/-a:Prav, saj ti pustim, da se sam odločiš.
Vedež, torej ti veš več. Krasno. Problem je samo v tem, da tega znanja ne znaš ali nočeš posredovati naprej. V vsakem primeru človek dobi občutek, da je tvoje znanje plod tvoje bujne domišljije ali pa vere.Vedež napisal/-a:In kaj je še najbolj zanimivo - napadaš tiste, ki vedo več, kajti le tako lahko opravičiš "svoje mnenje".
Razumljivo, kajne. Nihče ne ve, tudi ti ne.Vedež napisal/-a:veš ne
Zakaj bi vendar moral? Pravzaprav bi moral pred tem vprašati, kaj je tisto, česar nočem verjeti. Preden se (recimo) odločim, da bom v nekaj ali nekomu verjel, moram najprej slišati, kaj naj bi to sploh bilo. Naj verjamem, da je vseskupaj igra? Ni problem, ampak o tej igri bi moral slišati še kaj več. Naj verjamem, da o vsem odločam? Ampak za odločanje je značilno to, da se tega zavedam, da vem, med katerimi možnostmi izbiram. Če tega ne vem, ali pa različnih možnosti ni, so besede o odločanju brezpredmetne.verjeti pa nočeš.
Da se samo igraš? O tem pač ni potrebna vera, to vidim, je očitno. Le zakaj tedaj držiš tako resen obraz? Zavaravanje neprijatelja?
Saj mi se v bistvu sploh ne igramo, ravno zato, ker mislimo, da je vse res.
Ampak kljub temu smo v IGRI. In to igro se boš Roman, hočeš - nočeš, očitno še dolgo igral. Zato je dobro, da spoznaš pravila, ker le tako boš lahko aktivno udeležen v njej.
Lahko pa povem naslednje. Kdor ne razume pravila igre oziroma še več: Sploh ne ve, da je v igri - mu ne preostane drugega kot pasivnost.
In pasivnost je tista, ki nasprotuje aktvinosti.
A je razumljivo ?
Ampak kljub temu smo v IGRI. In to igro se boš Roman, hočeš - nočeš, očitno še dolgo igral. Zato je dobro, da spoznaš pravila, ker le tako boš lahko aktivno udeležen v njej.
Lahko pa povem naslednje. Kdor ne razume pravila igre oziroma še več: Sploh ne ve, da je v igri - mu ne preostane drugega kot pasivnost.
In pasivnost je tista, ki nasprotuje aktvinosti.
A je razumljivo ?
Voltaire je nekoč dejal, da duhovit izrek ne dokazuje ničesar. Ti govoriš o igri, o pravilih, o (ne)resnosti, o aktivnosti in pasivnosti. Seveda je dobro, če za igro, ki se jo igraš, poznaš pravila. Seveda sta pasivnost in aktivnost nasprotni. To je povsem razumljivo. In nihče te ne sprašuje po teh trivialnostih. Čakam, kdaj boš povedal kaj o igri sami in njenih pravilih, da bom vsaj vedel, o čem se pogovarjava. Ampak kot že večkrat ugotovljeno, čakam zaman. Vsak trud, da bi kaj izvedel, pa je zapravljanje časa in energije. Ali je razumljivo?