fizika
Re: fizika
P.S. Izkaže se (ko upoštevaš dane pogoje), da je \(t_0=\infty\), kar pomeni, da se telo giblje pojemajoče ves čas in posledično veljajo enačbe za vsak \(t\).
Re: fizika
Hvala, z vajino pomočjo mi je uspelo priti do tele enaćbe, ki mi jo nikakor ne uspe rešiti.... Priznam, da sem veliko gimnazijske snovi pozabil.
\(800e^^(-1x/20) + 40x = 1800\)
\(800e^^(-1x/20) + 40x = 1800\)
Re: fizika
Takšno enačbo lahko rešiš le numerično ali aproksimativno.
Re: fizika
Zivjo,
ponovno se mi je ustavilo pri neki nalogi, problem je ker profesor s predavanji ne dohaja vaj in posledicno se moram toliko bolj trudit..
Naloga je sledeca:
Avto z maso 800 kg in močjo motorja 40,0 kW doseže pri vožnji po
klancu 10,0 % navzgor največjo hitrost 80,0 km/h. Kolikšno
največjo hitrost doseže pri vožnji po ravnem in pri vožnji po istem
klancu navzdol? Privzemi, da velja kvadratni zakon upora!
Problem je, ker nisem povsem preprican kaj pomeni kvdratni zakon upora in kak se potem naloge lotiti? Ali naj delam s pomocjo sil na klancu ali energij?
Sam se lotil tako, da sem iz znane hitrosti in moci motorja izracunal silo. Potem z ravnovesjem sil na klancu izracunal silo upora... Potem se mi pa ustavi...
Kvdartanu zakona upora \(F=0.5*Cv*gosota*S*v^2\)
ponovno se mi je ustavilo pri neki nalogi, problem je ker profesor s predavanji ne dohaja vaj in posledicno se moram toliko bolj trudit..
Naloga je sledeca:
Avto z maso 800 kg in močjo motorja 40,0 kW doseže pri vožnji po
klancu 10,0 % navzgor največjo hitrost 80,0 km/h. Kolikšno
največjo hitrost doseže pri vožnji po ravnem in pri vožnji po istem
klancu navzdol? Privzemi, da velja kvadratni zakon upora!
Problem je, ker nisem povsem preprican kaj pomeni kvdratni zakon upora in kak se potem naloge lotiti? Ali naj delam s pomocjo sil na klancu ali energij?
Sam se lotil tako, da sem iz znane hitrosti in moci motorja izracunal silo. Potem z ravnovesjem sil na klancu izracunal silo upora... Potem se mi pa ustavi...
Kvdartanu zakona upora \(F=0.5*Cv*gosota*S*v^2\)
Re: fizika
Jaz bi se naloge lotil takole.
Pri vožnji po klancu navzgor se efektivna moč motorja porablja za dviganje avta in premagovanje trenja.
Moč dviganja je sorazmerna masi avta in vertikalni komponenti hitrosti, ki jo izračunaš iz naklona klanca.
Trenje je poenostavljeno s kvadratno odvisnostjo, kar pomeni, da se praktično upošteva le sila zračnega upora, ki je sorazmerna nekemu faktorju in kvadratu hitrosti avta. Moč, ki se porablja za premagovanje trenja, je sorazmerna sili trenja in hitrosti avta.
Iz podatkov, ki so dani za vožnjo po klancu navgor, izračunaš faktor trenja, ki ga potem uporabiš v primerih vožnje po ravnem in navzdol.
Pri vožnji po klancu navzgor se efektivna moč motorja porablja za dviganje avta in premagovanje trenja.
Moč dviganja je sorazmerna masi avta in vertikalni komponenti hitrosti, ki jo izračunaš iz naklona klanca.
Trenje je poenostavljeno s kvadratno odvisnostjo, kar pomeni, da se praktično upošteva le sila zračnega upora, ki je sorazmerna nekemu faktorju in kvadratu hitrosti avta. Moč, ki se porablja za premagovanje trenja, je sorazmerna sili trenja in hitrosti avta.
Iz podatkov, ki so dani za vožnjo po klancu navgor, izračunaš faktor trenja, ki ga potem uporabiš v primerih vožnje po ravnem in navzdol.
Re: fizika
Zastopim ja, kako je pa z močjo, ko se pelje po klancu navzdol, ali ostane enaka, ali se vbistvu poveča za enak faktor, kot se je porabljala v klancu navzgor, oz. kako naj pri računanju hitrosti, upoštevam da se giblje po klancu navzdol? Pač narišem sile, in vidim da je dinamična sila enaka trenju...?
Re: fizika
Pri vožnji po klancu navzdol se vertikalni komponenti hitrosti spremeni predznak, tako da se zdaj vsota moči avta in prispevka klanca porabi za premagovanje upora.
Re: fizika
Hvala za pomoč pri prejšnji nalogi, pojavil se je nov problem pri naslednji nalogi.
Lesena palica mase 9,0 kg in dolžine 2,0 m je obešena na strop. Na
višini 50 cm nad spodnjim koncem prileti v palico krogla mase 20 g
s hitrostjo 400 m/s in se zapiči. Za koliko se odkloni palica od
navpičnice? (21°)
Naloge sem se lotil iz stališča neprožnega trka in izračunal hitrost sistema, nato sem iz izreka Ek = Ep izračunal sprembo višine, in dobil 4cm...
Sedaj pa iz geometrije ne znam dobit enačbe, po kateri bi rešil nalogo do konca,...
Hvala
Lesena palica mase 9,0 kg in dolžine 2,0 m je obešena na strop. Na
višini 50 cm nad spodnjim koncem prileti v palico krogla mase 20 g
s hitrostjo 400 m/s in se zapiči. Za koliko se odkloni palica od
navpičnice? (21°)
Naloge sem se lotil iz stališča neprožnega trka in izračunal hitrost sistema, nato sem iz izreka Ek = Ep izračunal sprembo višine, in dobil 4cm...
Sedaj pa iz geometrije ne znam dobit enačbe, po kateri bi rešil nalogo do konca,...
Hvala
Re: fizika
\(\Delta h=d-d\cos\alpha=d(1-\cos\alpha)\Rightarrow \alpha=\arccos(1-\frac{\Delta h}{d})\)
Pri tem je \(d\) razdalja od vrtišča do točke (ponavadi težišča), kateri se spremeni višina za \(\Delta h\).
Pri tem je \(d\) razdalja od vrtišča do točke (ponavadi težišča), kateri se spremeni višina za \(\Delta h\).
Re: fizika
Najlepša hvala za odgovor.
Rezultat pride pravilen, vendar samo v primeru, ko za vrtišče vzamem spodnji dele palice, kar mi ni povsem jasno? Po moji pameti je vrtišče na drugi strani, kjer je palica obešena...
Rezultat pride pravilen, vendar samo v primeru, ko za vrtišče vzamem spodnji dele palice, kar mi ni povsem jasno? Po moji pameti je vrtišče na drugi strani, kjer je palica obešena...
Re: fizika
Najbrž je izračunana sprememba višine težišča sistema napačna. Na kakšni osnovi si jo računal?
Re: fizika
Racunal sem jo po takem postopku, kot sem ga napisal zgoraj...
Iz enacb za neprozni trk sem izracunal hitrost sistema po trku, nato pa prek Ek=Ep izracunal spremembo visine...
Se pa kepa zaleti v palico 50cm od spodnejga konca, ne v teziscu...
Iz enacb za neprozni trk sem izracunal hitrost sistema po trku, nato pa prek Ek=Ep izracunal spremembo visine...
Se pa kepa zaleti v palico 50cm od spodnejga konca, ne v teziscu...
Re: fizika
In katere "enačbe za neprožni trk" si uporabil?
Če si izhajal iz ohranitve gibalne količine, je narobe, saj je treba upoštevati še silo vpetja palice oz. njen sunek, pa tudi ne gre za težiščni trk, zato je treba izhajati iz ohranitve vrtilne količine (ta se namreč ohranja, ker je ročica sile vpetja glede na težišče sistema vselej enaka 0). Pretvorbe energij pa se seveda računa glede na težišče sistema, zato je rezultat spremembe višine pač za težišče.
Sem na hitro poračunal in pride sprememba višine težišča cca. 6.8 cm in od tod kot cca. 21°, pri čemer je razdalja težišča sistema do vrtišča (vpetja palice) cca. 1 m, saj je sprememba lege težišča zaradi dodatne mase v točki trka zanemarljiva (0.001 m).
Če si izhajal iz ohranitve gibalne količine, je narobe, saj je treba upoštevati še silo vpetja palice oz. njen sunek, pa tudi ne gre za težiščni trk, zato je treba izhajati iz ohranitve vrtilne količine (ta se namreč ohranja, ker je ročica sile vpetja glede na težišče sistema vselej enaka 0). Pretvorbe energij pa se seveda računa glede na težišče sistema, zato je rezultat spremembe višine pač za težišče.
Sem na hitro poračunal in pride sprememba višine težišča cca. 6.8 cm in od tod kot cca. 21°, pri čemer je razdalja težišča sistema do vrtišča (vpetja palice) cca. 1 m, saj je sprememba lege težišča zaradi dodatne mase v točki trka zanemarljiva (0.001 m).
Re: fizika
Hvalaza odgovor, bom pocakal, da na predavanjih predelamo vsi snov, ki jo rabim za resitev te naloge in bom takrat resik do konca....