Teorija relativnosti in magnetizem

Kaj bi bilo, če bi lahko ... ?
Zaklenjeno
Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8029
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Teorija relativnosti in magnetizem

Odgovor Napisal/-a bargo »

Rock napisal/-a:
bargo napisal/-a:
Rock napisal/-a: Ples?
Mišljena je bila aluzija na poseben konec idealistične filozofije:
zadostuje ratio, pomoč božanskega bitja ni potrebna; toda obstaja tudi občudovanje in strahospoštovanje nad neposredno prezentnim zvezdnatim nebom in moralnim zakonom; pri čemer temeljijo obojni zakoni, zakoni narave in moralni zakon, v človeškem razumu.
Nisem prepričan, da samo v razumu? Razum je sebi pokazal, da je nekonsistenten, neskladen sam po sebi, a ne?
Škoda, da je problemi zapustil forum.
(Kar sem napisal, je bila aluzija. Napisane besede, besedne zveze so značilno prepoznavne za smer, ki je sicer še danes aktualna/znamenita, ampak sporna. - Če želiš diskutirati, reci, in lahko poskusiva.)
Za začetek bi bilo dobro, da odgovoriš na vprašanje. Res je, prijatelj problemi bi bil dobrodošel.


Črvina
Ponoviva, Lichtenberg sprašuje: "Kdo je tale jaz, ki misli v meni?" :roll:


Vojko: To je pot per aspera ad astra. Človeški možgani imajo cca 100 milijard nevronov in cca 240 bilijonov sinaps, pa vendar traja skoraj dvajset let, da se izurimo v reševanju zapletenih inteligenčnih testov... :D

Bargo: Zaenkrat je videti samo potencial v kodu A,C,G,T, ki določa tako hardware, kot tudi software. Tiste luknjice med sinapso in receptorji so zgovorne, si predstavljaš koliko jih je, glede na številke nevronov in sinaps, ki si jih prodal? Možgani so videti, kot nek Švicarski sir in jaz kupim sam luknjice.
8)

Črvina
Rock: Predlagam, da radosti dodaš veličastnost.

https://www.youtube.com/watch?v=I77TgtWNH54 :arrow:
Zadnjič spremenil bargo, dne 10.3.2016 18:21, skupaj popravljeno 2 krat.

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Teorija relativnosti in magnetizem

Odgovor Napisal/-a Rock »

bargo napisal/-a:
Rock napisal/-a: Bargo: Eden ima črno knjigo, drugi rdečo, torej samo zamenjata.
Rock: Predlagaš da vojko postane črn in jaz rdeč?
Bargo: Ne, za božjo voljo.
Menjava (v pravu: menjalna pogodba) pomeni, da vsak od obeh prejme za odmeno partnerjev predmet.
Saj, Vojko ti bo dal Kapital,
Tako je, vojko ga je ponujal. Vendar nisem zainteresiran.
ti njemu Sveto Pismo,
To je svet tekst; vojku ga ne ponujam.
Kako pa je z informacijami v knjigi?
Videl sem med spremljanjem foruma, da si si izdelal za svoje potrebe informacijsko teorijo.
Tvoje ideje preberem v informativne namene (se seznanim z dejstvom, da si takšno ali drugačno trditev zapisal).
Vodi naj vaju, nedoločljivost (atomi), neodločljivost (matematika),
-----------------
Kaj pomeni neodločljivost matematike?
-------------------
Hm. Tale primer ti bo najbolj všeč, a ne?
Problem prepoznavanja podmnožice \(A \subseteq B\) je odločljiv ali rešljiv, če zanj obstaja algoritem ali Turingov stroj, ki ga reši, kar pomeni: algoritem, oziroma Turingov stroj, sprejme element \(x \in B\) in odgovori z "da", če je \(x \in A\),
in z "ne", če je \(x \notin A.\)
Če tak ne algoritem obstaja, je problem nerešljiv ali neodločljiv.
Problem zaustavitve se glasi: za dani Turingov stroj T in vhodni podatek p ugotovi, ali se T ustavi, ko ga poženemo na vhodnem podatku p.
Problem je nerešljiv, kar je dokazal Alan Turing. To pomeni, da ne obstaja tak Turingov stroj H, ki bi za vhodni podatek sprejel primerno zakodiran par (T,p) in bi po končnem številu korakov odločil, ali se stroj T ustavi pri vhodnem podatku p.
Dokaz nerešljivosti poteka s protislovjem, osnovna ideja gre takole. Denimo, da bi tak stroj H obstajal. Tedaj bi lahko sestavili stroj S, ki najprej požene H, ki mu kot vhodni podatke poda opis stroja T (se pravi samega sebe). Če H trdi, da se S ustavi, potem S divergira, če pa H trdi, da se S ne ustavi, potem se S ustavi. Torej S v vsakem primeru "prevara" H, kar je v protislovju s predpostavko, da H za vsak stroj pravilno napove, ali se bo ta ustavil.
vir
---------------
Obžalujem, primer mi ni posebno všeč - manjka vrsta 'underlying' argumentov. (Se opravičujem, trenutno se ne spomnim slovenske besede.)
----------------------
Saj ti je že predlagal Vojko: "Beri Goedla".
Bodi resen, Gödel je standardno slovito delo. Ne povezuj ga z 'vojkom'.
V čem vidiš netočnost logike?
---------------
Ti je povedal Vojko. :wink:
---------------
Govoril je, povedal ni ničesar.
---------------
Je, je, kar preveri še enkrat.
Bi bilo zgolj neekonomično.
Tao ne izbira strani;
daje rojstvo dobremu in slabemu.
-----------------
Mogoče je bil torej predlog nepotreben: mirno lahko nadaljujeva s kolizijo?
-----------------
Lahko, samo ali je potrebno ali je nujno ali je koristno ali je zabavno?
_______
Ni jasno, kaj si hotel izraziti.
-------------------
Postavil sem vprašanje,
Vprašanje mora biti jasno. Ni vse, kar ima na koncu vprašaj, vprašanje.
glede na tvoje pričakovanje o 'odobritvi' "nadaljevanja s kolizijo?", čeprav ne vem koga ali kaj imaš v mislih.
Če nisi vedel, in če si mislil, da je to relevantno, si bil dolžan najprej odpraviti zatrjevano nejasnost.
Zadnjič spremenil Rock, dne 10.3.2016 18:22, skupaj popravljeno 1 krat.

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Teorija relativnosti in magnetizem

Odgovor Napisal/-a Rock »

Rock napisal/-a:
bargo napisal/-a:
Rock napisal/-a: Ples?
Mišljena je bila aluzija na poseben konec idealistične filozofije:
zadostuje ratio, pomoč božanskega bitja ni potrebna; toda obstaja tudi občudovanje in strahospoštovanje nad neposredno prezentnim zvezdnatim nebom in moralnim zakonom; pri čemer temeljijo obojni zakoni, zakoni narave in moralni zakon, v človeškem razumu.
Nisem prepričan, da samo v razumu? Razum je sebi pokazal, da je nekonsistenten, neskladen sam po sebi, a ne?
Škoda, da je problemi zapustil forum.
(Kar sem napisal, je bila aluzija. Napisane besede, besedne zveze so značilno prepoznavne za smer, ki je sicer še danes aktualna/znamenita, ampak sporna. - Če želiš diskutirati, reci, in lahko poskusiva.)
Za začetek bi bilo dobro, da odgovoriš na vprašanje.
To ni po mojem okusu.
Vprašanje si postavil zgolj formalno.
Tvoje miselne smeri nisem mogel detektirati.
Predpogoj za diskusijo je natančna opredelitev problema.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11592
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Teorija relativnosti in magnetizem

Odgovor Napisal/-a vojko »

Preprosti je napisal:
Bodi resen, Gödel je standardno slovito delo :lol:.
Tako je, Preprosti! Gödel je standardno slovito delo. Napisal pa ga je sloviti nemški matematik z dolgim in čudnim imenom: Über formal unentscheidbare Sätze der "Principia Mathematica" und verwandter Systeme :lol: :lol: :lol:

Mislim, da me bo infarkt ... :lol:

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8029
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Teorija relativnosti in magnetizem

Odgovor Napisal/-a bargo »

Rock napisal/-a: Rock: Ples?
Mišljena je bila aluzija na poseben konec idealistične filozofije:
zadostuje ratio, pomoč božanskega bitja ni potrebna; toda obstaja tudi občudovanje in strahospoštovanje nad neposredno prezentnim zvezdnatim nebom in moralnim zakonom; pri čemer temeljijo obojni zakoni, zakoni narave in moralni zakon, v človeškem razumu.
Bargo: Nisem prepričan, da samo v razumu? Razum je sebi pokazal, da je nekonsistenten, neskladen sam po sebi, a ne?

Rock:
Kar sem napisal, je bila aluzija. Napisane besede, besedne zveze so značilno prepoznavne za smer, ki je sicer še danes aktualna/znamenita, ampak sporna. - Če želiš diskutirati, reci, in lahko poskusiva.)

Bargo:
Za začetek bi bilo dobro, da odgovoriš na vprašanje.
Rock: To ni po mojem okusu.
Kako to? Za diskusijo so vendar potrebna vprašanja.

Rock napisal/-a: Vprašanje si postavil zgolj formalno.
Aha, ti si se tako odločil v mojem imenu. Posrečeno.
Rock napisal/-a: Tvoje miselne smeri nisem mogel detektirati.
Res, če pa je preprosta: razum ne zadošča (če gre za retorična vprašanja), kaj torej manjka? ali pa človeški razum zadošča, kar je hecno iz vrste razlogov. :wink: Recimo: Naključnost evolucije se je končuje z nami in sedaj gre še samo za kontroliran cilji razvoj struktur, skratka uspešno in učinkovito. :lol:

Rock napisal/-a: Predpogoj za diskusijo je natančna opredelitev problema.
Vidiš, še enkrat razmisli o tem predlogu, čigar vsebina je v vrhu spoznanja človeškega razuma: "Vodi naj vaju, nedoločljivost (atomi), neodločljivost (matematika), netočnost (logika), nepredvidljivost (kaos) in ne samo nepoboljšljivost (človek)."


Črvina
Kad se istrezni, ja ču, da ga dovedem? :lol:

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Teorija relativnosti in magnetizem

Odgovor Napisal/-a Rock »

bargo napisal/-a:
Rock napisal/-a: Vprašanje si postavil zgolj formalno.
Aha, ti si se tako odločil v mojem imenu. Posrečeno.
Nervoznost ni potrebna. Menim, da je bila moja presoja točna. Če je tvoj pogled drugačen, bova uporabila običajno/civilizirano sredstvo, ki se imenuje izmenjava argumentov (diskusija).
Tvoje miselne smeri nisem mogel detektirati.
---------------
Res, če pa je preprosta: razum ne zadošča (če gre za retorična vprašanja), kaj torej manjka? ali pa človeški razum zadošča, kar je hecno iz vrste razlogov. :wink: Recimo: Naključnost evolucije se je končuje z nami in sedaj gre še samo za kontroliran cilji razvoj struktur, skratka uspešno in učinkovito. :lol:
Ne.
Zadeva je mnogo preprostejša. Obžalujem, če si ti zdi zahtevna.
Če meniš, da je 'razum nekonsistenten' - zgolj navedi razlog za trditev.
Če meniš, da je 'razum neskladen sam po sebi' - boš moral pa najprej elaborirati to svojo tezo, preden nato navedeš argumente.
Predpogoj za diskusijo je natančna opredelitev problema.
------------------
Vidiš, še enkrat razmisli o tem predlogu, čigar vsebina je v vrhu spoznanja človeškega razuma: "Vodi naj vaju, nedoločljivost (atomi), neodločljivost (matematika), netočnost (logika), nepredvidljivost (kaos) in ne samo nepoboljšljivost (človek)."
Tvoja izbira se imenuje pojasnjevati temno s še temnejšim.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8029
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Teorija relativnosti in magnetizem

Odgovor Napisal/-a bargo »

Rock napisal/-a:
bargo napisal/-a:
Rock napisal/-a: Vprašanje si postavil zgolj formalno.
Aha, ti si se tako odločil v mojem imenu. Posrečeno.
Nervoznost ni potrebna.
Seveda ni, od kod se je le vzela?
Rock napisal/-a: Menim, da je bila moja presoja točna.
Če tako meniš o svoji lastni presoji potem ...
Rock napisal/-a: Če je tvoj pogled drugačen, bova uporabila običajno/civilizirano sredstvo, ki se imenuje izmenjava argumentov (diskusija).
Ti resnično meniš, da samo razum zadošča? Ti torej meniš, da je vse vzorčno-posledično in logično?
Rock napisal/-a: Tvoje miselne smeri nisem mogel detektirati.
---------------
Res, če pa je preprosta: razum ne zadošča (če gre za retorična vprašanja), kaj torej manjka? ali pa človeški razum zadošča, kar je hecno iz vrste razlogov. :wink: Recimo: Naključnost evolucije se je končuje z nami in sedaj gre še samo za kontroliran cilji razvoj struktur, skratka uspešno in učinkovito. :lol:
---------------
Ne.
Zadeva je mnogo preprostejša. Obžalujem, če si ti zdi zahtevna.
---------------
O kateri preprostejši zadevi, ki je zame videti zahtevna, je sploh govora? :shock:
Rock napisal/-a: Predpogoj za diskusijo je natančna opredelitev problema.
------------------
Vidiš, še enkrat razmisli o tem predlogu, čigar vsebina je v vrhu spoznanja človeškega razuma: "Vodi naj vaju, nedoločljivost (atomi), neodločljivost (matematika), netočnost (logika), nepredvidljivost (kaos) in ne samo nepoboljšljivost (človek)."
------------------
Tvoja izbira se imenuje pojasnjevati temno s še temnejšim.
Moja izbira so dejstva, če ti v tem vidiš temo, še ne pomeni, da tema tudi je, mogoče si zaenkrat še samo slep. :wink:
Imam pa vprašanje zate, upam, da odgovoriš, gre pa tako: "Kako je spoznavnost odvisna od natančne opredeljenosti pojmov?"

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14584
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: Teorija relativnosti in magnetizem

Odgovor Napisal/-a shrink »

Rock napisal/-a:
shrink napisal/-a:Daj, no, daj, ned. prav. sv. Petar Mudonjac, kaj ko bi namesto katehetskega slovarja enkrat odprl SSKJ? Ali pa morda še niste prišli do tega v večernem tečaju? :lol:
No, naj ti bo:
preg. motiti se je človeško
:lol:
S kom se o čem prepiraš, zmedeni Kvazinaravoslovec?
Nihče o ničemer, sv. Mudonjac polpismeni, le tvoja nedeljskopravna pamet ni še toliko daleč pri OŠ večernem tečaju, da bi bila sposobna odpreti SSKJ in ugotoviti gornje (in posledično, da je vejica odveč). :lol:

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Teorija relativnosti in magnetizem

Odgovor Napisal/-a Rock »

Rock napisal/-a:
shrink napisal/-a:Daj, no, daj, ned. prav. sv. Petar Mudonjac, kaj ko bi namesto katehetskega slovarja enkrat odprl SSKJ? Ali pa morda še niste prišli do tega v večernem tečaju? :lol:
No, naj ti bo:
preg. motiti se je človeško
:lol:
S kom se o čem prepiraš, zmedeni Kvazinaravoslovec?
Nihče o ničemer, sv. Mudonjac polpismeni, le tvoja nedeljskopravna pamet ni še toliko daleč pri OŠ večernem tečaju, da bi bila sposobna odpreti SSKJ in ugotoviti gornje (in posledično, da je vejica odveč). :lol:
Kvazinaravoslovec: moji stdi so večji: lahko je v sskj ("preg. motiti se je človeško") tiskovna napaka; naša slovenska slovnica je še v razvijajoči se fazi; redakcija naših sskj je sporna med slovenisti; sskj je splošna referenca, in ni primerna za razsodbo o specialnem detajlu; konkretni stavek je zgolj ilustracija gesla, in sploh ne obravnava zadevnega problema; v zadevi ni na mestu naravoslovni redukcionizem; pravne metode so morda najbolj natančne od vseh;
želim videti (morda se bo kdo potrudil, kot se je že v nekem primeru) pravilo iz pravopisa - da ga ocenim.

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Teorija relativnosti in magnetizem

Odgovor Napisal/-a Rock »

bargo napisal/-a:
Rock napisal/-a:Če je tvoj pogled drugačen, bova uporabila običajno/civilizirano sredstvo, ki se imenuje izmenjava argumentov (diskusija).
Ti resnično meniš, da samo razum zadošča? Ti torej meniš, da je vse vzorčno-posledično in logično?
Koristno bi bilo, da najprej opredeliš svoj "vse".
Tvoje miselne smeri nisem mogel detektirati.
---------------
Res, če pa je preprosta: razum ne zadošča (če gre za retorična vprašanja), kaj torej manjka? ali pa človeški razum zadošča, kar je hecno iz vrste razlogov. :wink: Recimo: Naključnost evolucije se je končuje z nami in sedaj gre še samo za kontroliran cilji razvoj struktur, skratka uspešno in učinkovito. :lol:
---------------
Ne.
Zadeva je mnogo preprostejša. Obžalujem, če si ti zdi zahtevna.
---------------
O kateri preprostejši zadevi, ki je zame videti zahtevna, je sploh govora? :shock:
Lahko ponovim še enkrat:
Če meniš, da je 'razum nekonsistenten' - zgolj navedi razlog za trditev.
Če meniš, da je 'razum neskladen sam po sebi' - boš moral pa najprej elaborirati to svojo tezo, preden nato navedeš argumente.

Predpogoj za diskusijo je natančna opredelitev problema.
------------------
Vidiš, še enkrat razmisli o tem predlogu, čigar vsebina je v vrhu spoznanja človeškega razuma: "Vodi naj vaju, nedoločljivost (atomi), neodločljivost (matematika), netočnost (logika), nepredvidljivost (kaos) in ne samo nepoboljšljivost (človek)."
------------------
Tvoja izbira se imenuje pojasnjevati temno s še temnejšim.
-----------------
Moja izbira so dejstva, če ti v tem vidiš temo, še ne pomeni, da tema tudi je, mogoče si zaenkrat še samo slep. :wink:
Varianta 1: Če tako meniš o svoji lastni presoji potem ...
Varianta 2: Aha, ti si se tako odločil v mojem imenu. Posrečeno.
Upam, da se zavedaš, kdo je avtor.
Imam pa vprašanje zate, upam, da odgovoriš, gre pa tako: "Kako je spoznavnost odvisna od natančne opredeljenosti pojmov?"
Preciziraj, v kakšnem pomenu si uporabil pojem 'spoznavnost'. (Gnozeologijo lahko tretiramo absolutno, lahko v dokaj omejenem obsegu.)

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8029
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Teorija relativnosti in magnetizem

Odgovor Napisal/-a bargo »

Rock napisal/-a:
bargo napisal/-a:
Rock napisal/-a:Če je tvoj pogled drugačen, bova uporabila običajno/civilizirano sredstvo, ki se imenuje izmenjava argumentov (diskusija).
Ti resnično meniš, da samo razum zadošča? Ti torej meniš, da je vse vzorčno-posledično in logično?
Koristno bi bilo, da najprej opredeliš svoj "vse".
Vse je tisto, kar je bilo, kar je in kar še bo.

Rock napisal/-a:
bargo napisal/-a: Imam pa vprašanje zate, upam, da odgovoriš, gre pa tako: "Kako je spoznavnost odvisna od natančne opredeljenosti pojmov?"
Preciziraj, v kakšnem pomenu si uporabil pojem 'spoznavnost'. (Gnozeologijo lahko tretiramo absolutno, lahko v dokaj omejenem obsegu.)
Ne razumem, zakaj zmeraj kompliciraš!? :roll:

Čeprav je odgovor odziv na vprašanje, pa vsak odziv še ni odgovor, torej še zmeraj upam.
SKKJ:

spoznávnost -i ž (á) lastnost, značilnost spoznavnega: priznavati
spoznavnost objektivnega sveta / čutna, umska spoznavnost / človekova
spoznavnost je omejena spoznavna sposobnost

spoznáven -vna -o prid. (á a) nanašajoč se na spoznavanje, spoznanje:
spoznavni nagibi; razčleniti spoznavni proces / človekove spoznavne sposobnosti /
spoznavna, etična in estetska vloga umetnosti / spoznavni znaki; spoznavno geslo /
spoznavni večer družabna prireditev, katere namen je, da se udeleženci med seboj
spoznajo

♦ filoz. spoznavna teorija filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo
spoznavanja in veljavnost spoznanja // ki se da spoznati: razlike so komaj spoznavne

spoznávno prisl.: spoznavno doživljati svoja čustva

spoznávati -am nedov. (a)

1. na osnovi zaznav, podatkov in umske dejavnosti prihajati do a) poznavanja
česa: človek vse bolj spoznava naravo; spoznavati, kako deluje celica / v šoli
spoznavati prve črke; spoznavati računalništvo b) védenja: spoznavati lastne zmote;
vse bolj je spoznaval, da tako ne more več živeti / spoznavati otrokovo nadarjenost

2. prihajati do poznavanja pravih, resničnih lastnosti koga, česa na osnovi
dejstev, izkušenj: spoznavati lastnosti tkanin po otipu; spoznavati ljudi po dejanjih;
po njeni smrti je spoznaval, kaj mu je pomenila / v sosedu spoznavati plemenitega
človeka // prihajati do poznavanja koga ali česa a) na osnovi neposrednega stika,
srečanja: na potovanju spoznavati nove kraje, ljudi; spoznavati se med seboj b) na
osnovi doživljanja: spoznavati lakoto, samoto, trpljenje

3. ugotavljati, da je kdo isti, kot se misli: spoznavati ponesrečence

4. publ. seznanjati: spoznavati koga s svojimi sodelavci / spoznavati ljudi s problemi
proizvodnje / spoznavati se z novimi kraji

spoznavajóč -a -e: spoznavajoč svoje napake, je znal odpuščati drugim;
spoznavajoč razum

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Teorija relativnosti in magnetizem

Odgovor Napisal/-a Rock »

Rock napisal/-a:
bargo napisal/-a:
Rock napisal/-a:Če je tvoj pogled drugačen, bova uporabila običajno/civilizirano sredstvo, ki se imenuje izmenjava argumentov (diskusija).
Ti resnično meniš, da samo razum zadošča? Ti torej meniš, da je vse vzorčno-posledično in logično?
Koristno bi bilo, da najprej opredeliš svoj "vse".
Vse je tisto, kar je bilo, kar je in kar še bo.
Potem je odgovor 'ne'.
》Imam pa vprašanje zate, upam, da odgovoriš, gre pa tako: "Kako je spoznavnost odvisna od natančne opredeljenosti pojmov?"
-----------------
Preciziraj, v kakšnem pomenu si uporabil pojem 'spoznavnost'. (Gnozeologijo lahko tretiramo absolutno, lahko v dokaj omejenem obsegu.)
-----------------
Ne razumem, zakaj zmeraj kompliciraš!? :roll:
Čeprav je odgovor odziv na vprašanje, pa vsak odziv še ni odgovor, torej še zmeraj upam.
SKKJ:
spoznávnost -i ž (á) lastnost, značilnost spoznavnega: priznavati
spoznavnost objektivnega sveta / čutna, umska spoznavnost / človekova
spoznavnost je omejena spoznavna sposobnost
spoznáven -vna -o prid. (á a) nanašajoč se na spoznavanje, spoznanje:
spoznavni nagibi; razčleniti spoznavni proces / človekove spoznavne sposobnosti /
spoznavna, etična in estetska vloga umetnosti / spoznavni znaki; spoznavno geslo /
spoznavni večer družabna prireditev, katere namen je, da se udeleženci med seboj
spoznajo
♦ filoz. spoznavna teorija filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo
spoznavanja in veljavnost spoznanja // ki se da spoznati: razlike so komaj spoznavne
spoznávno prisl.: spoznavno doživljati svoja čustva
spoznávati -am nedov. (a)
1. na osnovi zaznav, podatkov in umske dejavnosti prihajati do a) poznavanja
česa: človek vse bolj spoznava naravo; spoznavati, kako deluje celica / v šoli
spoznavati prve črke; spoznavati računalništvo b) védenja: spoznavati lastne zmote;
vse bolj je spoznaval, da tako ne more več živeti / spoznavati otrokovo nadarjenost
2. prihajati do poznavanja pravih, resničnih lastnosti koga, česa na osnovi
dejstev, izkušenj: spoznavati lastnosti tkanin po otipu; spoznavati ljudi po dejanjih;
po njeni smrti je spoznaval, kaj mu je pomenila / v sosedu spoznavati plemenitega
človeka // prihajati do poznavanja koga ali česa a) na osnovi neposrednega stika,
srečanja: na potovanju spoznavati nove kraje, ljudi; spoznavati se med seboj b) na
osnovi doživljanja: spoznavati lakoto, samoto, trpljenje
3. ugotavljati, da je kdo isti, kot se misli: spoznavati ponesrečence
4. publ. seznanjati: spoznavati koga s svojimi sodelavci / spoznavati ljudi s problemi
proizvodnje / spoznavati se z novimi kraji
spoznavajóč -a -e: spoznavajoč svoje napake, je znal odpuščati drugim;
spoznavajoč razum
Ne razumem, zakaj vedno pesniš.
(Kaj je 'spoznavoslovje', je relativno lahko določiti; kaj je pod 'spoznavnostjo' mislil Bargo, pa je druga pesem. - V diskusiji moraš biti konkreten. Nejasno izražanje pomeni kršitev nč. protislovja, oz. je vir praznih dolgotrajnih besednih spopadov: če želiš tovrstno debato, se obrni na vojka.)

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8029
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Teorija relativnosti in magnetizem

Odgovor Napisal/-a bargo »

Rock napisal/-a: Rock: Če je tvoj pogled drugačen, bova uporabila običajno/civilizirano sredstvo, ki se imenuje izmenjava argumentov (diskusija).
Bargo: Ti resnično meniš, da samo razum zadošča? Ti torej meniš, da je vse vzorčno-posledično in logično?
Rock: Koristno bi bilo, da najprej opredeliš svoj "vse".
Bargo: Vse je tisto, kar je bilo, kar je in kar še bo.

Potem je odgovor 'ne'.
Prav, čeprav sedaj ne razumem, kako to, da se sprašuješ o primernosti metode, ki sem jo predlagal; PLES. :cry:

Mimogrede, vprašaj se, če lahko razumsko, logično, pojasniš obnašanje svetlobe, ki izkazuje lastnosti delcev in valovanja.
Kako je delec lahko val? ali Kako je val lahko delec?

Vprašaj Shrinka, mogoče ti bo pomagal, če ne bo on, bo Vojko. :lol:
Rock napisal/-a: Bargo: Imam pa vprašanje zate, upam, da odgovoriš, gre pa tako: "Kako je spoznavnost odvisna od natančne opredeljenosti pojmov?"
-----------------
Rock: Preciziraj, v kakšnem pomenu si uporabil pojem 'spoznavnost'. (Gnozeologijo lahko tretiramo absolutno, lahko v dokaj omejenem obsegu.)

Bargo: Ne razumem, zakaj zmeraj kompliciraš!?
Čeprav je odgovor odziv na vprašanje, pa vsak odziv še ni odgovor, torej še zmeraj upam.

SKKJ:
spoznávnost -i ž (á) ...
spoznáven -vna ...
spoznávati -am nedov. (a) ...
spoznavajóč -a -e: ...


(Kaj je 'spoznavoslovje', je relativno lahko določiti; kaj je pod 'spoznavnostjo' mislil Bargo, pa je druga pesem. -
Še tako se lahko trudiš, vendar ne boš uspel nikoli misliti z glavo Barga, mimogrede, ki je preprost in ljudski, kar pomeni, da posega po javnem SSKJ za pomene besed.
Rock napisal/-a: V diskusiji moraš biti konkreten.
Kaj je konkretnejšega od tega vprašanja: "Kako je spoznavnost odvisna od natančne opredeljenosti pojmov?" :roll:


Rock napisal/-a: Nejasno izražanje pomeni kršitev nč. protislovja, oz. je vir praznih dolgotrajnih besednih spopadov: če želiš tovrstno debato, se obrni na vojka.)
:shock: Kakšne kršitve in kakšna protislovja, no, za božjo voljo, Rock?!! :shock:


Ti uvajaš neke specialnosti, kot recimo "Gnozeologijo", o kateri se meni ne sanja, Google popravlja ta niz na "Gnoseologijo" in pokaže, da je to filozofska disciplina, ki raziskuje izvore, možnosti, meje, objektivno vrednost in predmet spoznanja.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11592
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Teorija relativnosti in magnetizem

Odgovor Napisal/-a vojko »

Preprosti je napisal:
Kvazinaravoslovec: moji stdi so večji: lahko je v sskj ("preg. motiti se je človeško") tiskovna napaka; naša slovenska slovnica je še v razvijajoči se fazi;
432 let je kar dolga "razvijajoča se faza". Leta 1584 je namreč izšla prva slovenska slovnica, znamenita in častivredna ARCTICAE HORULAE SUCCISIVAE, Adama Bohoriča, ki jo spoštljivo držim v rokah.

Predstavniki priznanih svetovnih jezikov bi si do komolcev polizali prste, če bi imeli tako častitljive slovnice. Angleščina, globalni lingua franca je dobila svojo prvo slovnico v latinščini STOENO leto ZA našo!(Grammatica Linguæ Anglicanæ,1685), nemščina, ki je bila vzor in matrica marsikateremu evropskemu jeziku, jo je dobila okroglih 50 let prej (Teütsche Grammatica, 1534). Vsi naši slovanski bratje so daleč, daleč zadaj.

In potem se najde neki ignorantski prenapetež, ki hoče v svoji blaženi nevednosti prikazati našo slovnico kot mlado, v razvojni fazi, skratka še neizoblikovano. In to samo zato, ker hoče dokazati neko svojo očitno pravopisno zmoto in jo celo povezuje s slovnico ... :lol:

...in bombastično ter bolestno pretenciozno zaključi: "... želim videti (...) pravilo iz pravopisa - da ga ocenim ... :lol:

Ubožček, on bi 'ocenjeval' pravopis slovenskega jezika! :lol:

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Teorija relativnosti in magnetizem

Odgovor Napisal/-a Rock »

bargo napisal/-a:Rock: Če je tvoj pogled drugačen, bova uporabila običajno/civilizirano sredstvo, ki se imenuje izmenjava argumentov (diskusija).
Bargo: Ti resnično meniš, da samo razum zadošča? Ti torej meniš, da je vse vzorčno-posledično in logično?
Rock: Koristno bi bilo, da najprej opredeliš svoj "vse".
Bargo: Vse je tisto, kar je bilo, kar je in kar še bo.
Rock: Potem je odgovor 'ne'.
Bargo: Prav, čeprav sedaj ne razumem, kako to, da se sprašuješ o primernosti metode, ki sem jo predlagal; PLES. :cry:
Mimogrede, vprašaj se, če lahko razumsko, logično, pojasniš obnašanje svetlobe, ki izkazuje lastnosti delcev in valovanja.
Kako je delec lahko val? ali Kako je val lahko delec?
Vprašaj Shrinka, mogoče ti bo pomagal, če ne bo on, bo Vojko. :lol:
Debata je o olikanem pogovoru.
Težko vidim povezavo s plesom (ki je v tvoji verziji "hoja brez cilja"), subatomskimi delci, shrinkom, vojkom, tvojim načinom pristopa.
Bargo: Imam pa vprašanje zate, upam, da odgovoriš, gre pa tako: "Kako je spoznavnost odvisna od natančne opredeljenosti pojmov?"
-----------------
Rock: Preciziraj, v kakšnem pomenu si uporabil pojem 'spoznavnost'. (Gnozeologijo lahko tretiramo absolutno, lahko v dokaj omejenem obsegu.)
--------------
Bargo: Ne razumem, zakaj zmeraj kompliciraš!?
Čeprav je odgovor odziv na vprašanje, pa vsak odziv še ni odgovor, torej še zmeraj upam.
SKKJ:
spoznávnost -i ž (á) ...
spoznáven -vna ...
spoznávati -am nedov. (a) ...
spoznavajóč -a -e: ...
--------------------
Rock: (Kaj je 'spoznavoslovje', je relativno lahko določiti; kaj je pod 'spoznavnostjo' mislil Bargo, pa je druga pesem.
-----------------------
Bargo: Še tako se lahko trudiš, vendar ne boš uspel nikoli misliti z glavo Barga, mimogrede, ki je preprost in ljudski, kar pomeni, da posega po javnem SSKJ za pomene besed.
Dolžnost diskutanta je, da svoje misli predstavi čim bolj jasno.
Druga možnost: ohrani dosedanji stil in akceptiraj prejeti odgovor ne glede na vsebino.
V diskusiji moraš biti konkreten.
------------------------
Kaj je konkretnejšega od tega vprašanja: "Kako je spoznavnost odvisna od natančne opredeljenosti pojmov?" :roll:
Če je tvoj cilj, da ostane za drugega pravi pomen tvojih izjav dvoumen, javni forum zate ni ustrezen medij.
Nejasno izražanje pomeni kršitev nč. protislovja, oz. je vir praznih dolgotrajnih besednih spopadov: če želiš tovrstno debato, se obrni na vojka.)
---------------------
:shock: Kakšne kršitve in kakšna protislovja, no, za božjo voljo, Rock?!! :shock:
Nejasno izražanje je odlična metoda pri šalah, dovtipih, anekdotah, paradoksih. Je tudi značilnost klovnov.
Ti uvajaš neke specialnosti, kot recimo "Gnozeologijo", o kateri se meni ne sanja, Google popravlja ta niz na "Gnoseologijo" in pokaže, da je to filozofska disciplina, ki raziskuje izvore, možnosti, meje, objektivno vrednost in predmet spoznanja.
Glede na tvojo izjavo, da se ti o 'gnozeologiji ne sanja', je razumljivo, da uživaš v besedni solati.

(Sicer pa: spoznavna teorija, spoznavoslovje, gnozeologija, gnoseologija so sinonimi. Pogojno tudi epistemologija.
Vendar je v razpravi formalno poimenovanje sekundarnega pomena, pomembna je vsebina, ki jo naj beseda izraža.)

Zaklenjeno