Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Zanimiva analiza vzrokov za radikalizacijo džihadistov:
https://theconversation.com/brussels-at ... risk-52248
https://theconversation.com/brussels-at ... risk-52248
Re: Čudeži in znanost
Kaj pa tako: "Ne obstaja materija po sebi, vsa materija nastane in obstane samo preko neke sile, katera atomske delce privede do nihanja in jih v tem majčkenem sončnem sistemu atoma drži skupaj. "vojko napisal/-a: Samo za pokušino:
"Kot človek, ki je posvetil celo svoje življenje najbolj temeljni (nüchternen bi v angleščino prevedli kot 'sober' ali 'clearheaded') znanosti, študiju materije, vam lahko povem o rezultatu moje raziskave o atomih toliko:
Ni materije kot take! Vsa snov izvira in obstaja samo zaradi sile, zaradi katere delci atoma vibrirajo in ki drži ta najbolj miniaturen sončni sistem atoma skupaj."
Kar dobro, samo ali je dovolj dobro?
Es gibt keine Materie an sich, alle Materie entsteht und besteht nur durch eine Kraft, welche die Atomteilchen in Schwingung bringt und sie zu dem winzigen Sonnensystem des Atoms zusammenhält.
Zate seveda, sedaj lahko vidiš kako površno si prevedel, a ne?vojko napisal/-a: Za koga ga prevajam, če ne za naročnika (zate)?
Zanikanje duše/duha vendar nisi opravil pokore do konca. Potrudi se, tudi Shrink in še kdo, bo vesel.vojko napisal/-a: In kakšen je bil greh za to kazen?
Očitno je, da ni očitno, saj si nas speljal v religijo. Mater to je tako, kot te Rock zmeraj spomni na komunizem, kot da bi lahko pozabil.vojko napisal/-a: Ker pa je zelo očitno, kam pes taco moli, ti moram o Planckovi religioznosti povedati tudi tole: Kakšnih šest mesecev pred smrtjo bi se naj spreobrnil iz luterana v katolika. Na vprašanje po razlogih za tak korak, je odgovoril, da čeprav je bil celo življenje zelo veren, ni verjel "v osebnega boga, kaj šele krščanskega". (citirano po J. L. Heilbron: The Dilemmas of an Upright Man: Max Planck and the Fortunes of German Science, str. 198)
Re: Čudeži in znanost
Bargo je napisal:
Povezava in navezava na religije je zato ne samo upravičena, ampak očitna.
Ti ni všeč Maxovo stališče do boga, v katerega tako infantilno neomajno veruje Preprosti, kaj?
Brez dvoma boljši prevod. Pa sva štartala iz istega mesta?Kaj pa tako: "Ne obstaja materija po sebi, vsa materija nastane in obstane samo preko neke sile, katera atomske delce privede do nihanja in jih v tem majčkenem sončnem sistemu atoma drži skupaj. "
Ja, vidim. Nisem profi prevajalec, če je to opravičilo ...Zate seveda, sedaj lahko vidiš kako površno si prevedel, a ne?
Zame je zanikanje duše (in ostalih neobstoječih stvari, mimogrede) znak Razuma in prosvetljenosti ...Zanikanje duše/duha vendar nisi opravil pokore do konca. Potrudi se, tudi Shrink in še kdo, bo vesel.
Zelo očitno je, da si skušal skozi stranska vrata s citati o izginjanju materije pripeljati v diskusijsko sobo idealizem, katerega reprezentativni predstavnik so seveda religije ...Očitno je, da ni očitno, saj si nas speljal v religijo. Mater to je tako, kot te Rock zmeraj spomni na komunizem, kot da bi lahko pozabil.
Povezava in navezava na religije je zato ne samo upravičena, ampak očitna.
Ti ni všeč Maxovo stališče do boga, v katerega tako infantilno neomajno veruje Preprosti, kaj?
Re: Čudeži in znanost
Me veseli. Mesto je bilo isto, samo jaz sem malo preskočil tako kot me je naučil Max.vojko napisal/-a:Brez dvoma boljši prevod. Pa sva štartala iz istega mesta?Bargo napisal/-a:Kaj pa tako: "Ne obstaja materija po sebi, vsa materija nastane in obstane samo preko neke sile, katera atomske delce privede do nihanja in jih v tem majčkenem sončnem sistemu atoma drži skupaj. "
Seveda ni to opravičilo, saj, če se potrudiš bo bistveno bolje. Torej, se boš potrudil in opravil pokoro?vojko napisal/-a:Ja, vidim. Nisem profi prevajalec, če je to opravičilo ...Bargo napisal/-a: Zate seveda, sedaj lahko vidiš kako površno si prevedel, a ne?
[Mogoče pa naredi Rock za trening.]
Bodi zaenkrat tako.vojko napisal/-a:Zame je zanikanje duše (in ostalih neobstoječih stvari, mimogrede) znak Razuma in prosvetljenosti ...Bargo napisal/-a: Zanikanje duše/duha vendar nisi opravil pokore do konca. Potrudi se, tudi Shrink in še kdo, bo vesel.
Ah, ti pripeljem Helga, ki je baje dedek brezrazredne družbe, skratka ciljno usmerjen razvoj (iluzija kontrole!), tukaj in sedaj, bi dodal Srečko.vojko napisal/-a:Zelo očitno je, da si skušal skozi stranska vrata s citati o izginjanju materije pripeljati v diskusijsko sobo idealizem, katerega reprezentativni predstavnik so seveda religije ...Bargo napisal/-a: Očitno je, da ni očitno, saj si nas speljal v religijo. Mater to je tako, kot te Rock zmeraj spomni na komunizem, kot da bi lahko pozabil.
Če tako praviš, samo ne smeš pozabiti, da z Rokom pleševa in rabim še malce mase.vojko napisal/-a: Povezava in navezava na religije je zato ne samo upravičena, ampak očitna.
Ne vem kakšno stališče je imel Max do boga, vem samo, da mu ni bilo nerodno zapisati BOG, kar si mi ti odsvetoval, ker se baje v resnih pogovorih to ne počne.vojko napisal/-a: Ti ni všeč Maxovo stališče do boga, v katerega tako infantilno neomajno veruje Preprosti, kaj?
Re: Čudeži in znanost
Preprosti je napisal:
Domorodci so se od prišlekov najprej navzeli slabih navad ...Me veseli. Mesto je bilo isto, samo jaz sem malo preskočil tako kot me je naučil Max.
Ko bo on prevedel odstavek, bom naslednjega jaz.Seveda ni to opravičilo, saj, če se potrudiš bo bistveno bolje. Torej, se boš potrudil in opravil pokoro?
[Mogoče pa naredi Rock za trening.]
Verjetno si mislil na Helgo, tisto plavolaso Švedinjo, ne? Dvomim, da si imel v mislih Georga Wilhelma Friedricha, ker spada v ta kontekst kot sedlo na kravo ...Ah, ti pripeljem Helga, ki je baje dedek brezrazredne družbe, skratka ciljno usmerjen razvoj (iluzija kontrole!), tukaj in sedaj, bi dodal Srečko.
Kateri od vaju je v zraku? Tisti potrebuje še nekaj mase, ostala dva sta izpolnila normo ...Če tako praviš, samo ne smeš pozabiti, da z Rokom pleševa in rabim še malce mase.
Kako ne veš? Saj sem ti ga citiral! Veš da človek na smrtni postelji ni lagal ...Ne vem kakšno stališče je imel Max do boga, vem samo, da mu ni bilo nerodno zapisati BOG, kar si mi ti odsvetoval, ker se baje v resnih pogovorih to ne počne.
Re: Čudeži in znanost
Malce si pomešal, a ne ?vojko napisal/-a:Preprosti je napisal:
Malce prej indijanci, sedaj domorodci, dobro ti gre, ni kaj.vojko napisal/-a:Domorodci so se od prišlekov najprej navzeli slabih navad ...Bargo napisal/-a: Me veseli. Mesto je bilo isto, samo jaz sem malo preskočil tako kot me je naučil Max.
Ne, to ne bi imelo predvidenega učinka. Veš, malce me skrbi, če si slučajno prebiral Karla v originalu, kakšne prevode si izvajal, če si pa prebiral prevode, pa si lahko videl, kakšni zmazki so, na primeru Max-a dodava Min-a in sva že v ekonomiji.vojko napisal/-a:Ko bo on prevedel odstavek, bom naslednjega jaz.Bargo napisal/-a: Seveda ni to opravičilo, saj, če se potrudiš bo bistveno bolje. Torej, se boš potrudil in opravil pokoro?
[Mogoče pa naredi Rock za trening.]
Ne, da bi vedel. Vidiš, kako prav je imel Sigmund in ja, Hegel je bil moja prva izbira.vojko napisal/-a:Verjetno si mislil na Helgo, tisto plavolaso Švedinjo, ne? Dvomim, da si imel v mislih Georga Wilhelma Friedricha, ker spada v ta kontekst kot sedlo na kravo ...Bargo napisal/-a: Ah, ti pripeljem Helga, ki je baje dedek brezrazredne družbe, skratka ciljno usmerjen razvoj (iluzija kontrole!), tukaj in sedaj, bi dodal Srečko.
Tako ja, to je I. stopnja, ti si videti že na drugi.vojko napisal/-a: Kateri od vaju je v zraku? Tisti potrebuje še nekaj mase, ostala dva sta izpolnila normo ...
Bog ve, kdo je prevajal in prilagajal, sploh pa ne vem kakšna je razlika v prehodu, na koncu je itak vse eno.vojko napisal/-a:Kako ne veš? Saj sem ti ga citiral! Veš da človek na smrtni postelji ni lagal ...Bargo napisal/-a: Ne vem kakšno stališče je imel Max do boga, vem samo, da mu ni bilo nerodno zapisati BOG, kar si mi ti odsvetoval, ker se baje v resnih pogovorih to ne počne.
Re: Čudeži in znanost
Bargo je napisal:
Kako bi ti prevedel recimo: marxschen (ne: marxistischen!) Bewusstseinsformen (Klassenbewusstsein) ali marxschen Klassenbegriff?
Ja, imaš prav: na koncu je vseeno. Razen za Preprostega. Zanj se takrat prava zabava šele začne ...
Sem.Ne, to ne bi imelo predvidenega učinka. Veš, malce me skrbi, če si slučajno prebiral Karla v originalu,
Jaz nikakršnih nisem 'izvajal' (karkoli že to pomeni) ; prevajati Marxa je namreč herkulski napor tudi za najbolj pretanjene poznavalce nemščine. Kroži fabula, da šele ko je v nek jezik preveden Kapital, se ta uvrsti med sodobne, moderne jezike, ki so sposobni izražati najbolj pretanjene abstraktne misli in ideje.kakšne prevode si izvajal,
Naš prevod je mojstrski, tako po semantični, kot po gramatikalni, pravopisni in stilski plati. Prevajalci Krašovec, Goričar, Lavrač, Veselko in Bajt so bili vrhunski poznavalci ne samo vseh tančin nemščine, ampak tudi stroke. Največji poznavalec in najboljši prevajalec Marxa pa je vsekakor zaslužni prof.dr. Božidar Debenjak (mimogrede bil je doktorandski mentor Slavoju Žižku). Skupaj z ženo Doris (avtorico največjega slovensko-nemškega ter nemško slovenskega slovarja) sta postavila skoraj nedosegljive standarde pri prevajanju iz nemščine.če si pa prebiral prevode, pa si lahko videl, kakšni zmazki so, na primeru Max-a dodava Min-a in sva že v ekonomiji.
Kako bi ti prevedel recimo: marxschen (ne: marxistischen!) Bewusstseinsformen (Klassenbewusstsein) ali marxschen Klassenbegriff?
Dobro, toda Hegel ni imel nič pri konceptu brezrazredne družbe; znan je predvsem po svoji dialektiki, ki jo je Marx prevzel in zmojstril.Ne, da bi vedel. Vidiš, kako prav je imel Sigmund in ja, Hegel je bil moja prva izbira.
Kakšna eleganca! Zdaj pa primerjaj vaju dva!Tako ja, to je I. stopnja, ti si videti že na drugi.
Ne gre za dvomljiv prevod, v originalu je rekel tole: "/...ich seit jeher tief religiös veranlagt bin, daß ich aber nicht an einen persönlichen Gott, geschweige denn an einen christlichen Gott glaube."Bog ve, kdo je prevajal in prilagajal, sploh pa ne vem kakšna je razlika v prehodu, na koncu je itak vse eno.
Ja, imaš prav: na koncu je vseeno. Razen za Preprostega. Zanj se takrat prava zabava šele začne ...
Re: Čudeži in znanost
Si, si, ker drugače bi samo črkoval in še v tem početju bi imel problem z določenimi črkami, recimo ö, da ne omenjam ß.vojko napisal/-a:Sem.Bargo napisal/-a:Ne, to ne bi imelo predvidenega učinka. Veš, malce me skrbi, če si slučajno prebiral Karla v originalu,
Jaz nikakršnih nisem 'izvajal' (karkoli že to pomeni)kakšne prevode si izvajal,
Se strinjam, menim celo, da je vsako prevajanje/transformacija znotraj jezika herkulski napor, če želiš/moraš ohraniti misel, smisel in namen avtorja. Če na avtorja pozabiš, potem je tudi prevajanje preprosto.Vojko napisal/-a: prevajati Marxa je namreč herkulski napor tudi za najbolj pretanjene poznavalce nemščine. Kroži fabula, da šele ko je v nek jezik preveden Kapital,
se ta uvrsti med sodobne, moderne jezike, ki so sposobni izražati najbolj pretanjene abstraktne misli in ideje.
Ne vem, ker nimam okvirja, no lahko pa poskusim: marksove sheme zavedanja (zavedalne sheme), marksove razredne predstave.Vojko napisal/-a: Kako bi ti prevedel recimo: marxschen (ne: marxistischen!) Bewusstseinsformen (Klassenbewusstsein) ali marxschen Klassenbegriff?
Hegel ni snoval nebesa na Zemlji, če kaj se je vzpenjal proti nečemu, čemu, je že drugo vprašanje. Karl je glede na prehojeno pot, z malce aproksimacije, podal cilj. Čuj, je povedal, kaj bo potem, ko bo cilj dosežen?Vojko napisal/-a:Dobro, toda Hegel ni imel nič pri konceptu brezrazredne družbe; znan je predvsem po svoji dialektiki, ki jo je Marx prevzel in zmojstril.bargo napisal/-a: Ne, da bi vedel. Vidiš, kako prav je imel Sigmund in ja, Hegel je bil moja prva izbira.
Res je eleganca, samo je veliko manj živosti v tem kroženju, samo je potrebno, če želiš na stopnjo III.Vojko napisal/-a:Kakšna eleganca! Zdaj pa primerjaj vaju dva!Tako ja, to je I. stopnja, ti si videti že na drugi.
Ja, za božjo voljo, to se bere povsem drugače, Max pravi, da je od nekdaj religiozno naravnan, vendar ne prisega na osebnega boga temveč v krščanskega verjame. Torej po domače, ni nekdo, ki bi verjel v "druga Tita" ali v mojstra z belo brado temveč v koncept krščanstva.Vojko napisal/-a:Ne gre za dvomljiv prevod, v originalu je rekel tole: "/...ich seit jeher tief religiös veranlagt bin, daß ich aber nicht an einen persönlichen Gott, geschweige denn an einen christlichen Gott glaube."Bog ve, kdo je prevajal in prilagajal, sploh pa ne vem kakšna je razlika v prehodu, na koncu je itak vse eno.
Manjka ti presledek VSE ENO, ker samo v tem primeru je konec lahko tudi začetek.Vojko napisal/-a: Ja, imaš prav: na koncu je vseeno. Razen za Preprostega. Zanj se takrat prava zabava šele začne ...
Re: Čudeži in znanost
Bargo je napisal:
Nemška wiki ga definira takole:
Jede Gesellschaft seit der Urgesellschaft ist nach Marx in Klassen aufgeteilt. Für die Zugehörigkeit zu einer Klasse ist „objektiv“ gesehen die Gemeinsamkeit der ökonomischen Existenzbedingungen, der Lebensweise, Interessen und Bildung ihrer Mitglieder entscheidend. Aber erst wenn eine Klasse sich ihrer selbst bewusst wird und ein entsprechendes Klassenbewusstsein entwickelt, konstituiert sie sich als die Klasse, die sie ist und wird so in die Lage versetzt, ihre geschichtliche Mission zu erfüllen.
Iz tega lahko zdaj izluščiš pojem marksijanskega koncepta razreda.
Se spomniš, ko smo govorili o oblikah družbene zavesti in o zaostali družbeni zavesti? To je to.
Si, si, ker drugače bi samo črkoval in še v tem početju bi imel problem z določenimi črkami, recimo ö, da ne omenjam ß.
Ja, pri Marxu - pravijo prevajalci – je ta njegov osebni stil tako pregnanten in večplasten, da se soočajo s težavami, s katerimi se sicer soočajo prevajalci poezije.Se strinjam, menim celo, da je vsako prevajanje/transformacija znotraj jezika herkulski napor, če želiš/moraš ohraniti misel, smisel in namen avtorja. Če na avtorja pozabiš, potem je tudi prevajanje preprosto.
V: Kako bi ti prevedel recimo: marxschen (ne: marxistischen!) Bewusstseinsformen (Klassenbewusstsein) ali marxschen Klassenbegriff?
Ne, ne bo šlo. Prvič 'marxschen' prevajamo kot 'marksijanski' ne kot 'marksistični'. Bewusstseinsformen (Klassenbewusstsein) pa so oblike zavesti (razredna zavest), Klassenbegriff pa je 'koncept razreda' (v sociološko-ekonomskem smislu).Ne vem, ker nimam okvirja, no lahko pa poskusim: marksove sheme zavedanja (zavedalne sheme), marksove razredne predstave.
Nemška wiki ga definira takole:
Jede Gesellschaft seit der Urgesellschaft ist nach Marx in Klassen aufgeteilt. Für die Zugehörigkeit zu einer Klasse ist „objektiv“ gesehen die Gemeinsamkeit der ökonomischen Existenzbedingungen, der Lebensweise, Interessen und Bildung ihrer Mitglieder entscheidend. Aber erst wenn eine Klasse sich ihrer selbst bewusst wird und ein entsprechendes Klassenbewusstsein entwickelt, konstituiert sie sich als die Klasse, die sie ist und wird so in die Lage versetzt, ihre geschichtliche Mission zu erfüllen.
Iz tega lahko zdaj izluščiš pojem marksijanskega koncepta razreda.
Se spomniš, ko smo govorili o oblikah družbene zavesti in o zaostali družbeni zavesti? To je to.
Cilj ni nič, gibanje do cilja je vse ...Hegel ni snoval nebesa na Zemlji, če kaj se je vzpenjal proti nečemu, čemu, je že drugo vprašanje. Karl je glede na prehojeno pot, z malce aproksimacije, podal cilj. Čuj, je povedal, kaj bo potem, ko bo cilj dosežen?
Kaj pa je stopnja III? Je to primerljivo s Kardaševo shemo?Res je eleganca, samo je veliko manj živosti v tem kroženju, samo je potrebno, če želiš na stopnjo III.
Nič se ne bere drugače. Celo če vtipkaš v googlov primitivni prevajalnik tekst "/geschweige denn an einen christlichen Gott glaube", ti vrne pravilen prevod:"/kaj šele, da verjame v krščanskega Boga.Ja, za božjo voljo, to se bere povsem drugače, Max pravi, da je od nekdaj religiozno naravnan, vendar ne prisega na osebnega boga temveč v krščanskega verjame. Torej po domače, ni nekdo, ki bi verjel v "druga Tita" ali v mojstra z belo brado temveč v koncept krščanstva.
Saj je vseeno, tudi če je VSE ENO ...Manjka ti presledek VSE ENO, ker samo v tem primeru je konec lahko tudi začetek.
Re: Čudeži in znanost
vojko napisal/-a:Bargo napisal/-a:Si, si, ker drugače bi samo črkoval in še v tem početju bi imel problem z določenimi črkami, recimo ö, da ne omenjam ß.
Se ti smeji, kako se je šele smejalo duhovnim uradnikom, ki so govorili v latinščini, ki je ljudje praviloma niso razumeli.
vojko napisal/-a: V: Kako bi ti prevedel recimo: marxschen (ne: marxistischen!) Bewusstseinsformen (Klassenbewusstsein) ali marxschen Klassenbegriff?
B: Ne vem, ker nimam okvirja, no lahko pa poskusim: marksove sheme zavedanja (zavedalne sheme), marksove razredne predstave.
Ne, ne bo šlo. Prvič 'marxschen' prevajamo kot 'marksijanski' ne kot 'marksistični'. Bewusstseinsformen (Klassenbewusstsein) pa so oblike zavesti (razredna zavest), Klassenbegriff pa je 'koncept razreda' (v sociološko-ekonomskem smislu).
Nemška wiki ga definira takole:
Jede Gesellschaft seit der Urgesellschaft ist nach Marx in Klassen aufgeteilt. Für die Zugehörigkeit zu einer Klasse ist „objektiv“ gesehen die Gemeinsamkeit der ökonomischen Existenzbedingungen, der Lebensweise, Interessen und Bildung ihrer Mitglieder entscheidend. Aber erst wenn eine Klasse sich ihrer selbst bewusst wird und ein entsprechendes Klassenbewusstsein entwickelt, konstituiert sie sich als die Klasse, die sie ist und wird so in die Lage versetzt, ihre geschichtliche Mission zu erfüllen.
Iz tega lahko zdaj izluščiš pojem marksijanskega koncepta razreda.
Ja, vidim, poudarek je na načinu življenja, interesih in razgledanosti (danes so namreč informacije lahko dostopne).
Aha, nekako bi rekel, da to ni nekaj pretresljivo novega, nekako imam občutek, po Rokovih instrukcijah, da o tem govori tudi Biblija.vojko napisal/-a: Se spomniš, ko smo govorili o oblikah družbene zavesti in o zaostali družbeni zavesti? To je to.
Če že potem bi moralo biti tako: "Cilj je nič, gibanje do cilja je vse ... ", a ne?vojko napisal/-a:Cilj ni nič, gibanje do cilja je vse ...Bargo napisal/-a: Hegel ni snoval nebesa na Zemlji, če kaj se je vzpenjal proti nečemu, čemu, je že drugo vprašanje. Karl je glede na prehojeno pot, z malce aproksimacije, podal cilj. Čuj, je povedal, kaj bo potem, ko bo cilj dosežen?
Ne ravno, tukaj se stopnje ne končajo. Svet ni končen.vojko napisal/-a:Kaj pa je stopnja III? Je to primerljivo s Kardaševo shemo?Bargo napisal/-a: Res je eleganca, samo je veliko manj živosti v tem kroženju, samo je potrebno, če želiš na stopnjo III.
Ja, če ti tako praviš, ti bo Shrink zagotovo prikimal, sedaj mi je jasno, Poštarino bi se moral naučiti nemščine.vojko napisal/-a:Nič se ne bere drugače.Bargo napisal/-a: Ja, za božjo voljo, to se bere povsem drugače, Max pravi, da je od nekdaj religiozno naravnan, vendar ne prisega na osebnega boga temveč v krščanskega verjame. Torej po domače, ni nekdo, ki bi verjel v "druga Tita" ali v mojstra z belo brado temveč v koncept krščanstva.
Sam je napisal tako zavito, da je lahko povedal še več, saj pravi "Näheres darüber würden Sie in meiner Schrift "Religion und Wissenschaft' finden."vojko napisal/-a: Celo če vtipkaš v googlov primitivni prevajalnik tekst "/geschweige denn an einen christlichen Gott glaube", ti vrne pravilen prevod:"/kaj šele, da verjame v krščanskega Boga.
Videti, da je znal tudi prodajati, ne samo odkrivati.
Torej poglejmo, kaj pravi Max na temo religija in znanost.
Re: Čudeži in znanost
Bargo je napisal:
Kolikor bolj se je farjem smejalo, toliko bolj kislih obrazov so bile 'ovce' ...Se ti smeji, kako se je šele smejalo duhovnim uradnikom, ki so govorili v latinščini, ki je ljudje praviloma niso razumeli.
Dober povzetek poante.Ja, vidim, poudarek je na načinu življenja, interesih in razgledanosti (danes so namreč informacije lahko dostopne).
Aha, nekako bi rekel, da to ni nekaj pretresljivo novega, nekako imam občutek, po Rokovih instrukcijah, da o tem govori tudi Biblija.
Ne. To smo že absolvirali.Če že potem bi moralo biti tako: "Cilj je nič, gibanje do cilja je vse ... ", a ne?
Svet JE končen.Ne ravno, tukaj se stopnje ne končajo. Svet ni končen.
Zna pa zato italijansko ...Ja, če ti tako praviš, ti bo Shrink zagotovo prikimal, sedaj mi je jasno, Poštarino bi se moral naučiti nemščine.
Bolj je zanimivo, kar je imel za povedati o kvantih ...Sam je napisal tako zavito, da je lahko povedal še več, saj pravi "Näheres darüber würden Sie in meiner Schrift "Religion und Wissenschaft' finden."
Videti, da je znal tudi prodajati, ne samo odkrivati.
Torej poglejmo, kaj pravi Max na temo religija in znanost.
Re: Čudeži in znanost
Ti očitno ne, čeprav si omenjal SOMBRERO.vojko napisal/-a:Ne. To smo že absolvirali.Bargo napisal/-a: Če že potem bi moralo biti tako: "Cilj je nič, gibanje do cilja je vse ... ", a ne?
Preberi še enkrat, kaj je menil Albert:vojko napisal/-a:Svet JE končen.Bargo napisal/-a: Ne ravno, tukaj se stopnje ne končajo. Svet ni končen.
»Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost - ampak za vesolje nisem povsem prepričan.« in kot veš, je želel vesolje uravnovesiti, narediti stabilen in omejen, končen svet, uvedel je kozmološko konstanto. Ta konstanta je danes spremenljivka, odvisna veličina, ki se spreminja glede na oddaljenost od Zemlje.
Skratka, za Alberta je bilo vse okoli njega končno, v mislih pa je itak imel neskončnost, ker drugače je zgornja poved lahko neumnost, saj: Kako bi lahko bila človeška neumnost neomejena v omejenem vesolju? Rešitev uganke ti prinese kozarec rdečega.
Torej bi lahko bil ekspert za modo. JA, čudovito, spomnim se, da je bil preveč moderen.vojko napisal/-a:Zna pa zato italijansko ...Bargo napisal/-a: Ja, če ti tako praviš, ti bo Shrink zagotovo prikimal, sedaj mi je jasno, Poštarino bi se moral naučiti nemščine.
In kaj je povedal?vojko napisal/-a: Bolj je zanimivo, kar je imel za povedati o kvantih ...
Re: Čudeži in znanost
Bargo je napisal:
Mimogrede, pijem samo belega. Na Štajerskem je rdeče sinonim za brajdno vino ...
V: Svet JE končen.
Spomni se na našo debato o (ne)skončnosti vesolja. Prišli smo do zaključka, da v objektivni realnosti NI neskončnosti. To so le (zelo uporabni) abstraktni matematični miselni konstrukti.Preberi še enkrat, kaj je menil Albert:
»Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost - ampak za vesolje nisem povsem prepričan.« in kot veš, je želel vesolje uravnovesiti, narediti stabilen in omejen, končen svet, uvedel je kozmološko konstanto. Ta konstanta je danes spremenljivka, odvisna veličina, ki se spreminja glede na oddaljenost od Zemlje.
Skratka, za Alberta je bilo vse okoli njega končno, v mislih pa je itak imel neskončnost, ker drugače je zgornja poved lahko neumnost, saj: Kako bi lahko bila človeška neumnost neomejena v omejenem vesolju? Rešitev uganke ti prinese kozarec rdečega.
Mimogrede, pijem samo belega. Na Štajerskem je rdeče sinonim za brajdno vino ...
V: Bolj je zanimivo, kar je imel za povedati o kvantih ...
Summa summarum je povedal, da je dvatisočletno prepričanje, da je narava kontinuum, da je zvezna, neskončno deljiva – iluzija. Narava je po stricu Plancku diskretna, 'zrnata', diskontinuirana in obstaja spodnja meja deljivosti, tako prostorsko, energetsko kot temporalno. Stvari ne tečejo zvezno, ampak se vse dogaja v skokih, v KVANTNIH skokih. Od Plancka naprej govorimo o KVANTNI mehaniki ...In kaj je povedal?
Re: Čudeži in znanost
Se spominjam, vsekakor je zaključek tak, saj neskončnost ne obstaja, ker če bi, bi lahko govoril o obstajajoči neskončnosti in potem bi bila omejena, a ne?vojko napisal/-a:Spomni se na našo debato o (ne)skončnosti vesolja. Prišli smo do zaključka, da v objektivni realnosti NI neskončnosti.Bargo napisal/-a: Vojko: Svet JE končen.
Bargo: Preberi še enkrat, kaj je menil Albert:
»Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost - ampak za vesolje nisem povsem prepričan.« in kot veš, je želel vesolje uravnovesiti, narediti stabilen in omejen, končen svet, uvedel je kozmološko konstanto. Ta konstanta je danes spremenljivka, odvisna veličina, ki se spreminja glede na oddaljenost od Zemlje.
Skratka, za Alberta je bilo vse okoli njega končno, v mislih pa je itak imel neskončnost, ker drugače je zgornja poved lahko neumnost, saj: Kako bi lahko bila človeška neumnost neomejena v omejenem vesolju? Rešitev uganke ti prinese kozarec rdečega.
Tako je, pa ne samo uporabni tudi koristni, saj se spomniš, da sem dobil 2 evra od Zajca.vojko napisal/-a: To so le (zelo uporabni) abstraktni matematični miselni konstrukti.
Ja, lahko bi dobil tudi belega, na moj račun, samo uganke nisi rešil.vojko napisal/-a: Mimogrede, pijem samo belega. Na Štajerskem je rdeče sinonim za brajdno vino ...
Veš, tvoje povzemanje Maxa je res posrečeno in temelji na temu, ker verjetno vseskozi zreš v tla, za božjo voljo, poglej gor, v nebo.vojko napisal/-a: Vojko: Bolj je zanimivo, kar je imel za povedati o kvantih ...
Bargo: In kaj je povedal?
Summa summarum je povedal, da je dvatisočletno prepričanje, da je narava kontinuum, da je zvezna, neskončno deljiva – iluzija. Narava je po stricu Plancku diskretna, 'zrnata', diskontinuirana in obstaja spodnja meja deljivosti, tako prostorsko, energetsko kot temporalno. Stvari ne tečejo zvezno, ampak se vse dogaja v skokih, v KVANTNIH skokih. Od Plancka naprej govorimo o KVANTNI mehaniki ...
Na nebu ni skakanja, dogajanje tam je zvezno in naša spoznavna moč, ni odvisna samo od izmerljivosti, temveč tudi od želje, volje in interesa ter predvsem od vere.
Saj veš, kako gre v praksi, sprva veš, šele potem izračunaš in nato poiščeš potrditev, če se ti še da.
Škoda, da se nisi lotil prevoda tega kar je povedal MAX in je bilo predstavljeno tukaj in včeraj.
Re: Čudeži in znanost
Bargo je napisal:
En kozarec je vendar tolažilna nagrada, ne? Če je to glavna nagrada, kaj je potem tolažilna?!
Ja.Se spominjam, vsekakor je zaključek tak, saj neskončnost ne obstaja, ker če bi, bi lahko govoril o obstajajoči neskončnosti in potem bi bila omejena, a ne?
Ne spomnim se, ampak tebi verjamem na besedo ... za razliko od nekaterih, pri katerih bi na pozdrav 'Dober dan!' takoj pogledal v nebo, ali morda ne dežuje ...Tako je, pa ne samo uporabni tudi koristni, saj se spomniš, da sem dobil 2 evra od Zajca.
Ja, lahko bi dobil tudi belega, na moj račun, samo uganke nisi rešil.
En kozarec je vendar tolažilna nagrada, ne? Če je to glavna nagrada, kaj je potem tolažilna?!
Vedno gledam iz ptičje perspektive; ta rakurz omogoča holistični pogled ...Veš, tvoje povzemanje Maxa je res posrečeno in temelji na temu, ker verjetno vseskozi zreš v tla, za božjo voljo, poglej gor, v nebo.
Seveda je 'skakanje', samo od dovolj blizu ga moraš pogledati; recimo iz Planckove razdalje ...Na nebu ni skakanja, dogajanje tam je zvezno in naša spoznavna moč, ni odvisna samo od izmerljivosti, temveč tudi od želje, volje in interesa ter predvsem od vere.
Hočeš reči, da najprej izumiš lepilo in nato še materiale, ki jih lepi?Saj veš, kako gre v praksi, sprva veš, šele potem izračunaš in nato poiščeš potrditev, če se ti še da.
Spet te daje Vera ...Škoda, da se nisi lotil prevoda tega kar je povedal MAX in je bilo predstavljeno tukaj in včeraj.