Dedal napisal/-a:Ker v nasprotju z voljo nekoga vzameš njegovo življenje.
Ja, to je pravilen argument. Še posebej za tistega, ki bi rad življenje vzel.
Kaj pa kadar ne povzroča trpljenja ali še več kadar ga krajša, kakor evtanazija.
V tem primeru kajpak ni zla za tistega, ki je s tem rešen muk. Je pa zla za žalujoče, ki tudi trpijo. Katero trpljenje je hujše?
Nekoga, ki je brez svojcev in prijateljev, zastrupimo. Umre brez bolečin in trpljenja, saj je umrl v spanju, brez da bi se sploh zavedal umiranja. Nihče ne bo trpel, ker ga ni več, saj ga ne bo nihče pogrešal. Zdi se mi, da tukaj ne moremo govoriti o nikakršnem trpljenju, prav gotovo pa lahko govorimu o zlu.
Tudi tu lahko govoriva o trpljenju, recimo zaradi vesti.
Kaj ima tehnologija pri tem?
S tehnologijo bi lahko preprečili to, pa vendar tega ne storimo, namesto tega jih še izkoriščamo.
Odločitev, da tega ne storimo, nima zveze s tehnologijo.
Da sem srečen, da sem zadovoljen, da sem brez stresa in skrbi, da živim polno življenje. Več je potreb, težje jih je zadovoljiti...
Mene bolj skrbi dejstvo, da je treba za svoje osnovno preživetje čedalje več delati. Potrebe se mi ne množijo tako hitro kot pri tebi
Če pa ne zadovoljiš svojih potreb, nisi zadovoljen, ne moreš biti srečen, ne moreš živeti polnega življenja, čedalje več stresa, čedalje več skrbi.
Edine potrebe, na katere nimamo vpliva, so biološke. Pogojno pravzaprav tudi družbene, saj ne moremo biti sami, ampak tu lahko izražamo svojo voljo. In polno življenje se razteza od tu naprej. Stres pa pride kot posledica razlike med želenim in možnim. Je pa res hudo, če se nisi sposoben sprijazniti z možnim. To zmorejo redki posamezniki, ki potem veljajo za čudake.
Poglej si Američane, kaj je njim prinesla tehnologija. 28 milijonov ameriškega prebivalca je zasvojenih s prozacom, nekaj 10 milijonov hazarderjev, še več zapornikov, itn.
Kar se zasvojenosti tiče, ti dam povsem prav. Ampak to spremlja človeka vso zgodovino, razlika je samo količinska, manj ljudi in slabša tehnika omamljanja.
čez 50 let bo zaradi napredka tehnologije velik delež svetovnega prebivalstva 100-150 letnih senilnih, bolnih starcev in stark, ki bodo le še čakali na smrt. To pa prinaša katastrofalne posledice za gospodarstvo in za človeštvo.
Res je. Kakšno rešitev predlagaš?
Potem nam pa prosim zaupaj ta razlog.
Preprosto, njihovo življenje se mi ne zdi zares boljše.
Faktorji. Ker imam svobodno voljo se LAHKO odločim za nedelanje, za nedenar, vendar, ker pa to pomeni moj propad se tako NE BOM odločil. Lahko pa se.
Ne moreš se. Samo misliš, da bi se lahko, in se pri tem dobro počutiš, a dejansko se ne moreš. Lahko se pojavi samo močnejši "faktor", ki povzroči tvojo odločitev.
Potem me ne bo več tukaj, jaz pa bi še rad bil.
Spet "faktor"?
To so stvari, ki so v naših glavah.
A zaradi tega ne obstajajo?
Obstajajo samo kot ideja, informacija, zapis, mem.
Žrtev faktorjev si že, ko se rodiš kot človek in si omejen na svoje telo, na fizikalne zakone.
Vidiš, že to je drastično krčenje možnega. Vedno so faktorji, pri vsaki izbiri. Ampak kako izbiraš, če nimaš meril ali pa presodiš, da so vse možnosti enake? Edino v tem primeru bi se lahko pojavilo nekaj takega, kot je svobodna volja.
Svobodni človek se mora vedno odločati; karkoli si naredil je bila tvoja odločitev, zanjo si se odločil izmed večih možnosti, seveda pa so k tvoji odločitvi pripomogli faktorji in razlogi.
Prav. Jaz pa trdim, da faktorji in svoboda ne gredo skupaj.
Naslednjič se, da si dokažeš, da imaš svobodno voljo, odloči za slabšo možnost.
Hm, zakaj le? Da bi dokazal, da imaš ti prav? To bi pravzaprav v tem pogovoru moral storiti ti. Ti želiš dokazati svobodno voljo (mislim tako, ni ne bi bila zgolj iluzija).
Načelno da, ampak kako veš, kdaj je možnost resnična?
Z razumom. To ni tako težko.
Z razumom lahko teoretično dopustiš neko možnost. Če dobro premisliš, pa nazadnje ugotoviš, da ta možnost ne more biti resnična oziroma uresničljiva.
Veš, Dedal, saj sem na nek način na tvoji strani. Zagovarjam odgovornost, neodvisnost, polno in kakovostno življenje. Vendar je marsikaj od tega iluzija, nujno sicer potrebna za življenje posameznika in družbe, a vseeno iluzija. Iluzija svobodne volje je v tem, da imamo občutek, da bi se lahko odločili drugače. Dejstvo, da smo tako hudo odvisni od "faktorjev", deluje uničujoče na našo samopodobo, pobeg v iluzijo je logičen.