Tale se ti je pa posrečila! Touché!derik napisal/-a:Tudi ti se na motorje očitno precej bolje spoznaš, kot pa na religijovojko napisal/-a:Hvala za razlago. Mimogrede, to ti gre bolje od rok, kot cenzuriranje ...derik napisal/-a: Pri sinhronskih isto, s tem da so obrati enaki tudi pod obremenitvijo (pri asinhr. nekoliko padejo). Pri univerzalnih vpliva konstrukcija in napetost, ki se jo običajno regulira z elektronskimi vezji.
Ni potrebe, vanje se že poglablja amrit.vojko napisal/-a:Tale se ti je pa posrečila! Touché!derik napisal/-a:Tudi ti se na motorje očitno precej bolje spoznaš, kot pa na religijovojko napisal/-a:
Hvala za razlago. Mimogrede, to ti gre bolje od rok, kot cenzuriranje ...
Poglobiti se moram le še v kvantne elektromotorje ...
Ne kakšna vera, temveč, čigavo prepričanje zagovarjaš, drugače, v koga verjameš, če ne v sebe?vojko napisal/-a:Kakšna vera, bargo?! Raztreseni kuhar, ki meša lončke si ti ... Česa ne razumeš? Poglej še enkrat enačbo ravnotežja!Bargo napisal/-a: E, jej, jej, pomešal si lončke. Tokrat ne razlagaš, temveč zagovarjaš svojo vero.
To se tudi JAZ sprašujem, katero pravljico TI pripoveduješ in kje je ta svet?vojko napisal/-a: vojko:Podlaga za 'nove/sveže denarne emisije, sedaj ko ni več zlato' je seveda povečana produkcija, i.e. večji BDP.
Bargo: Aja!? Torej, obveznice, ki jih država izda, da recimo, dobi denar v novih svežih bankovcih, bodo povečale produkcijo.
vojko: Kje pa! Če bi to bilo tako, bi države, ki se najbolj zadolžujejo bile najbolj produktivne in bogate!
Tako je, povečana količina denarja na trgu ne zagotavlja ustvarjanje vrednosti.vojko napisal/-a: Sama izdaja obveznic (ali katerihkoli vrednostnih papirjev!) sama po sebi ne poveča BDP.
Tako ja, recimo, obveznice država izda centralni banki in ta natisne novi denar ter ga izroči državi, a ne?vojko napisal/-a: Če so uporabljene produktivno, se na dolgi rok to lahko zgodi. Toda država običajno izdaja obveznice zaradi likvidnostnih problemov javne blagajne.
Seveda ne, če gre denar za poplačilo starih kreditov ali pa za izplačilo plač državnemu aparatu ali pa za izgradnjo državne infrastrukture so velike razlike in če tudi gre za investicije, tudi tam nastane razlika med notranjo in zunanjo vrednostjo, skratka lahko preplačaš "most".vojko napisal/-a:Na splošno ne. Odvisno, kam in kako je naložen denar, ki ga je država dobila na podlagi izdaje obveznic. Gre v bistvu za dolgoročni kredit državi. Saj poznaš tisto: Wer der Geld hat, stellt die Scheck aus, wer der Geld brauch stellt die Wechsel aus.Bargo napisal/-a: Če povzameva, ti praviš, "Novo izdane obveznice države centralni banki bodo povečale produkcijo na trgu." Drži?
Denar potrebuje država, vendar denarja ni, ima pa centralna banka tiskarski stroj, pravi papir in pravo barvo in znanje, da na podlagi državnih obveznic ustvari novi denar, če je potrebno. Topčider je bil kraj, kjer so včasih delali tiskarski stroji noč in dan, največ dela so imeli nastavljaleci strojev, saj so morali kar naprej vstavljati 0, dokler jim ni zmanjkalo prostora.vojko napisal/-a: Če besedo 'menica' zamenjaš za besedo 'obveznica', dobiš ustrezno sliko. V konkretnem primeru imajo denar kupci teh obveznic, denar pa potrebuje država. Toda ta operacija sama po sebi ne poveča produkcije, saj se zgodi le v monetarno-kreditni sferi.
vojko napisal/-a:bargo napisal/-a: Če ne drži, zapiši kako je izdaja državnih obveznic povezana z povečanjem količine denarja na trgu.
Lepo: denar, ki je bil prej tezavriran v nogavicah (ta pa ne fungira kot kapital!), se nenadoma pojavi na trgu.
vojko napisal/-a: Z njim država poveča povpraševanje, ki pa mu ne sledi produkcija. Trg reagira tako, da se dvigne splošni nivo cen. Če BDP raste, na dolgi rok to ni problem, ker država servisira svoje obveznice iz povečanih prilivov v državno blagajno. Če pa udari recesija, se stvari zakomplicirajo (pri. Grčijo, Argentino, ipd.).
vojko napisal/-a: Vojko: Dokler je imel papirni denar zlato podlago, do inflacije ni moglo priti, ker so imetniki bankovcev lahko kadarkoli zahtevali zamenjavo za zlato.
Na splošno: danes je podlaga kupni moči in trdnosti neke valute količina blaga, ki stoji za njo.
Bargo: Cena blaga pa je tem nižja, kolikor več blaga je na trgu, ali drugače povedano, na ceno vpliva ponudba in povpraševanje ter kupna moč potrošnikov.
Vojko: To drži, ne vidim pa v čem bi bil problem. Če pride do deflacije (cene padajo), država 'poceni' denar ali enostavno poveča njegovo količino v obtoku (M), da vzpodbudi povpraševanje.
No ja, zlato se koplje v rudnikih tako kot premog, kar drži, nadaljevanje pa je zaenkrat potrjevanje lastne vere.vojko napisal/-a:To velja za vsako produkcijo, tudi za premogovništvo. Zlato pa je primerno kot merilo vrednosti in zlata moneta, ker je njegova proizvodnja relativno stabilna iz leta v leto.bargo napisal/-a: Zlato je bilo potrebno izkopati, delo je torej bilo opravljeno in šele potem naj bi prišel novi/svež denar, samo veš, da tudi takrat ni bilo tako preprosto. Pohlep pač naredi svoje.
Ja, vidiš zato pa je pomembno kje je centralna banka in kdo jo upravlja?vojko napisal/-a:bargo napisal/-a: Torej, zakaj država bankrotira? Kdo ali kaj pošlje državo v "stečaj"?
Tako kot pri vsakem stečaju: upniki. Ko država ne more več servisirati zunanjih dolgov, razglasi svojo nelikvidnost, kar pomeni bankrot (sovereign default). Meni ni poznan primer pravega bankrota države v novejši zgodovini (pri pravem bankrotu bi upniki zasegli vsako vozilo, vsako blago in vsako dobroimetje države dolžnice, kakor hitro bi prečkalo državno mejo). Gospodarstvo in finance so globalne, zato je težko poslati državo v stečaj. Običajno upniki pristanejo na odlog plačila (debt restructuring) ali pa delni odpis dolga ('haircut or write-off'). Zelo blizu pravemu bankrotu pa sta bili v novejši zgodovini Argentina in Grčija.
Daj no, zberi se, če kaj smo mi Zemljino blago, HSS blago iz Zemlje.vojko napisal/-a:Zemlja je v kapitalizmu vrsta blaga, kot vse ostalo in pa važen produkcijski faktor.bargo napisal/-a: Pa še to, ker je država samo navidezna končna tvorba, se postavi vprašanje, kej v tvoji enačbi se upošteva Zemlja? Zakaj se sprašuješ, ja zato, ker zaprti sistemi razpadejo, včasih celo zelo burno.
Tako je, vidiš lahko kako zgodovina vpliva na prihodnost, upanje, tveganje, ki je zgrajeno na preteklosti, a ne?vojko napisal/-a:Običajno dobri poslovni rezultati v preteklosti v povezavi z dobrimi poslovnimi načrti v bodočnosti.bargo napisal/-a: Me veseli, samo midva sva v teoriji denarja, torej, tudi podjetja izdajajo papirje, da dobijo denar od bank , a ne? Kaj oz. kje je podlaga/garancija za te izdane papirje za katere dobijo likvidnostna sredstva?
Saj ti pravim, no, Vojko, za božjo voljo, ne moreš enačiti boga in Marx-a. To bo verjetno posledica odštevanja, eden manj, a ne?vojko napisal/-a:
Bargo: Daj, daj, boljšega sistema, kot kapitalizem, zaenkrat ni. Konkurenčna zadeva je pogorela in to na celi črti, premagani so bili, ko je bil na čelu celo filmski igralec, Ronald, to je več kot zgovorno.
vojko: 'Konkurenčna zadeva' je bila zelo daleč od pravih idej in shem, ki jih je razvil Mohr. To je bila karikatura zamisli o odpravi imanentnih cikličnih kriz v kapitalizmu, ki jih je razvil v svoji 'Zusammenbruchstheorie'.
Bargo: Seveda, tudi boga nismo najverjetneje razumeli, samo to je še sprejemljivo, ker gre za boga, Mohr pa je bil navaden smrtnik, ne pozabi tega. Videti je, kot da Marxov duh še živi, a ne?
vojko: Pa še kako! Ob vsaki globalni krizi se spomnijo nanj. Kar vidim ga, kako se zadovoljno nasmiha v svojo košato brado ...
Ne. Obveznice pokupijo osebe, ki imajo denar, država izda 'menico' (beri: obveznico) z določeno ročnostjo in obljubi, da bo ob dospelosti svoje obveznosti (nomen est omen! – od tod ime 'obveznica'!) poravnala. Državne obveznice carske Rusije nova sovjetska oblast ni priznala in so bile brezvreden papir. Šele 80 let kasneje, leta 1996 je Jelcin priznal dolg in sklenil plačati nominalno vrednost teh obveznic (samo v Franciji jih je bilo za 400 milijonov $!).vojko napisal/-a:Če so uporabljene produktivno, se na dolgi rok to lahko zgodi. Toda država običajno izdaja obveznice zaradi likvidnostnih problemov javne blagajne.
Tako ja, recimo, obveznice država izda centralni banki in ta natisne novi denar ter ga izroči državi, a ne?
Ne vem kaj točno misliš ...Na eni strani je dolg države, na drugi pa upanje centralne banke, ki pa nima nekega tveganja, saj je razlika med notranjo in zunanjo vrednostjo precejšna in lahko opravičeno pričakuje, da bodo nastali stroški, kot so za "barvo in papir" in potrebno delo, povrnjeni.
Ja, običajno gre za takšne vrste izdatkov.vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a:Če povzameva, ti praviš, "Novo izdane obveznice države centralni banki bodo povečale produkcijo na trgu." Drži?
Na splošno ne. Odvisno, kam in kako je naložen denar, ki ga je država dobila na podlagi izdaje obveznic. Gre v bistvu za dolgoročni kredit državi. Saj poznaš tisto: Wer der Geld hat, stellt die Scheck aus, wer der Geld brauch stellt die Wechsel aus.
Seveda ne, če gre denar za poplačilo starih kreditov ali pa za izplačilo plač državnemu aparatu ali pa za izgradnjo državne infrastrukture so velike razlike in če tudi gre za investicije, tudi tam nastane razlika med notranjo in zunanjo vrednostjo, skratka lahko preplačaš "most".
Približno tako je bilo, ja.vojko napisal/-a:Če besedo 'menica' zamenjaš za besedo 'obveznica', dobiš ustrezno sliko. V konkretnem primeru imajo denar kupci teh obveznic, denar pa potrebuje država. Toda ta operacija sama po sebi ne poveča produkcije, saj se zgodi le v monetarno-kreditni sferi.
Denar potrebuje država, vendar denarja ni, ima pa centralna banka tiskarski stroj, pravi papir in pravo barvo in znanje, da na podlagi državnih obveznic ustvari novi denar, če je potrebno. Topčider je bil kraj, kjer so včasih delali tiskarski stroji noč in dan, največ dela so imeli nastavljaleci strojev, saj so morali kar naprej vstavljati 0, dokler jim ni zmanjkalo prostora.
Povečanje hitrosti kroženja denarja učinkuje enako kot povečana količina denarja. To je razvidno iz formule, saj sta na levi dva faktorja: M(asa) denarja in h(itrost) kroženja. Vseeno je, kateri se poveča, učinek je enak.vojko napisal/-a:
bargo napisal/-a:Če ne drži, zapiši kako je izdaja državnih obveznic povezana z povečanjem količine denarja na trgu.
Lepo: denar, ki je bil prej tezavriran v nogavicah (ta pa ne fungira kot kapital!), se nenadoma pojavi na trgu.
Pravljica, vernik, kako ne uvidiš svoje zmote? S tem se ni povečala količina denarja, če kaj, se pohitri gibanje že obstoječega denarja na trgu.
Zakaj deflacijo?! Na trgu se pojavi nov denar, ki je bil prej tezavriran in se vključi v aktivno povpraševanje. Ne povzroča tudi inflacije, saj je njegova kupna moč že bila pokrita s povečanim produktom.vojko napisal/-a:Z njim država poveča povpraševanje, ki pa mu ne sledi produkcija. Trg reagira tako, da se dvigne splošni nivo cen. Če BDP raste, na dolgi rok to ni problem, ker država servisira svoje obveznice iz povečanih prilivov v državno blagajno. Če pa udari recesija, se stvari zakomplicirajo (pri. Grčijo, Argentino, ipd.).
Tole bo moralo še malce počakati, ker si prehitel samega sebe.
vojko napisal/-a:Vojko: Dokler je imel papirni denar zlato podlago, do inflacije ni moglo priti, ker so imetniki bankovcev lahko kadarkoli zahtevali zamenjavo za zlato.
Na splošno: danes je podlaga kupni moči in trdnosti neke valute količina blaga, ki stoji za njo.
Bargo: Cena blaga pa je tem nižja, kolikor več blaga je na trgu, ali drugače povedano, na ceno vpliva ponudba in povpraševanje ter kupna moč potrošnikov.
Vojko: To drži, ne vidim pa v čem bi bil problem. Če pride do deflacije (cene padajo), država 'poceni' denar ali enostavno poveča njegovo količino v obtoku (M), da vzpodbudi povpraševanje.
Pošteno, seveda ne uvidiš, če živiš v zmoti. Če povečaš samo kroženje denarja z aktiviranjem denarja v nogavicah potem lahko pričakuješ deflacijo, a ne? Zakaj je tako?
vojko napisal/-a:
bargo napisal/-a:Zlato je bilo potrebno izkopati, delo je torej bilo opravljeno in šele potem naj bi prišel novi/svež denar, samo veš, da tudi takrat ni bilo tako preprosto. Pohlep pač naredi svoje.
To velja za vsako produkcijo, tudi za premogovništvo. Zlato pa je primerno kot merilo vrednosti in zlata moneta, ker je njegova proizvodnja relativno stabilna iz leta v leto.
No ja, zlato se koplje v rudnikih tako kot premog, kar drži, nadaljevanje pa je zaenkrat potrjevanje lastne vere.
Seveda. Zato pa se pulijo stranke za oblast. Ali, če parafraziram Stalina: ni pomembno, koga so volivci volili, pomembno je, kdo šteje glasove ...vojko napisal/-a:
bargo napisal/-a:Torej, zakaj država bankrotira? Kdo ali kaj pošlje državo v "stečaj"?
Tako kot pri vsakem stečaju: upniki. Ko država ne more več servisirati zunanjih dolgov, razglasi svojo nelikvidnost, kar pomeni bankrot (sovereign default). Meni ni poznan primer pravega bankrota države v novejši zgodovini (pri pravem bankrotu bi upniki zasegli vsako vozilo, vsako blago in vsako dobroimetje države dolžnice, kakor hitro bi prečkalo državno mejo). Gospodarstvo in finance so globalne, zato je težko poslati državo v stečaj. Običajno upniki pristanejo na odlog plačila (debt restructuring) ali pa delni odpis dolga ('haircut or write-off'). Zelo blizu pravemu bankrotu pa sta bili v novejši zgodovini Argentina in Grčija.
Ja, vidiš zato pa je pomembno kje je centralna banka in kdo jo upravlja?
Ja.vojko napisal/-a:
bargo napisal/-a:Pa še to, ker je država samo navidezna končna tvorba, se postavi vprašanje, kej v tvoji enačbi se upošteva Zemlja? Zakaj se sprašuješ, ja zato, ker zaprti sistemi razpadejo, včasih celo zelo burno.
Zemlja je v kapitalizmu vrsta blaga, kot vse ostalo in pa važen produkcijski faktor.
Daj no, zberi se, če kaj smo mi Zemljino blago, HSS blago iz Zemlje.
vojko napisal/-a:
bargo napisal/-a:Me veseli, samo midva sva v teoriji denarja, torej, tudi podjetja izdajajo papirje, da dobijo denar od bank , a ne? Kaj oz. kje je podlaga/garancija za te izdane papirje za katere dobijo likvidnostna sredstva?
Običajno dobri poslovni rezultati v preteklosti v povezavi z dobrimi poslovnimi načrti v bodočnosti.
Tako je, vidiš lahko kako zgodovina vpliva na prihodnost, upanje, tveganje, ki je zgrajeno na preteklosti, a ne?
Saj nisem rekel, da je Marx bog; je pa polbog ...vojko napisal/-a:
Bargo: Daj, daj, boljšega sistema, kot kapitalizem, zaenkrat ni. Konkurenčna zadeva je pogorela in to na celi črti, premagani so bili, ko je bil na čelu celo filmski igralec, Ronald, to je več kot zgovorno.
vojko: 'Konkurenčna zadeva' je bila zelo daleč od pravih idej in shem, ki jih je razvil Mohr. To je bila karikatura zamisli o odpravi imanentnih cikličnih kriz v kapitalizmu, ki jih je razvil v svoji 'Zusammenbruchstheorie'.
Bargo: Seveda, tudi boga nismo najverjetneje razumeli, samo to je še sprejemljivo, ker gre za boga, Mohr pa je bil navadensmrtnik, ne pozabi tega. Videti je, kot da Marxov duh še živi, a ne?
vojko: Pa še kako! Ob vsaki globalni krizi se spomnijo nanj. Kar vidim ga, kako se zadovoljno nasmiha v svojo košato brado ...
Saj ti pravim, no, Vojko, za božjo voljo, ne moreš enačiti boga in Marx-a. To bo verjetno posledica odštevanja, eden manj, a ne?
Spet kroženje, čuj Vojko, se zavedaš da, če bi samo krožil, kar je vrsta gibanja, ki ne pripelje, v prostoru, nikamor, bi bila količina denarja konstantna za veke vekomaj.vojko napisal/-a:
vojko: Če so uporabljene produktivno, se na dolgi rok to lahko zgodi. Toda država običajno izdaja obveznice zaradi likvidnostnih problemov javne blagajne.
Bargo: Tako ja, recimo, obveznice država izda centralni banki in ta natisne novi denar ter ga izroči državi, a ne?
Ne.
Obveznice pokupijo osebe, ki imajo denar, država izda 'menico' (beri: obveznico) z določeno ročnostjo in obljubi, da bo ob dospelosti svoje obveznosti (nomen est omen! – od tod ime 'obveznica'!) poravnala.
Za božjo voljo no, o čem pa se pogovarjava? O povečanju količine denarja.vojko napisal/-a:Ne vem kaj točno misliš ...Bargo napisal/-a:Na eni strani je dolg države, na drugi pa upanje centralne banke, ki pa nima nekega tveganja, saj je razlika med notranjo in zunanjo vrednostjo precejšna in lahko opravičeno pričakuje, da bodo nastali stroški, kot so za "barvo in papir" in potrebno delo, povrnjeni.
Če bi država ravnala gospodarno, kot v tvoji pravljici, bi lahko konstantna količina denarja zadoščala, če bi se povečevala učinkovitost in učinkovitost naj pomeni z enako količino virov več blaga tako pa ...vojko napisal/-a: Bargo: Če povzameva, ti praviš, "Novo izdane obveznice države centralni banki bodo povečale produkcijo na trgu." Drži?
vojko: Na splošno ne. Odvisno, kam in kako je naložen denar, ki ga je država dobila na podlagi izdaje obveznic. Gre v bistvu za dolgoročni kredit državi. Saj poznaš tisto: Wer der Geld hat, stellt die Scheck aus, wer der Geld brauch stellt die Wechsel aus.
Bargo: Seveda ne, če gre denar za poplačilo starih kreditov ali pa za izplačilo plač državnemu aparatu ali pa za izgradnjo državne infrastrukture so velike razlike in če tudi gre za investicije, tudi tam nastane razlika med notranjo in zunanjo vrednostjo, skratka lahko preplačaš "most".
vojko:Ja, običajno gre za takšne vrste izdatkov.
Kaj češ, niso razumeli tvoje enačbe. Fisher, Irving Fisher te pozdravlja.vojko:Če besedo 'menica' zamenjaš za besedo 'obveznica', dobiš ustrezno sliko. V konkretnem primeru imajo denar kupci teh obveznic, denar pa potrebuje država. Toda ta operacija sama po sebi ne poveča produkcije, saj se zgodi le v monetarno-kreditni sferi.
Bargo: Denar potrebuje država, vendar denarja ni, ima pa centralna banka tiskarski stroj, pravi papir in pravo barvo in znanje, da na podlagi državnih obveznic ustvari novi denar, če je potrebno. Topčider je bil kraj, kjer so včasih delali tiskarski stroji noč in dan, največ dela so imeli nastavljaleci strojev, saj so morali kar naprej vstavljati 0, dokler jim ni zmanjkalo prostora.
Vojko: Približno tako je bilo, ja.
Torej, 1 eur naj zadošča, samo vrteti se mora dovolj hitro, tako da bi šlo ?!vojko napisal/-a:
Bargo :Če ne drži, zapiši kako je izdaja državnih obveznic povezana z povečanjem količine denarja na trgu.
Vojko: Lepo: denar, ki je bil prej tezavriran v nogavicah (ta pa ne fungira kot kapital!), se nenadoma pojavi na trgu.
Bargo: Pravljica, vernik, kako ne uvidiš svoje zmote? S tem se ni povečala količina denarja, če kaj, se pohitri gibanje že obstoječega denarja na trgu.
Vojko: Povečanje hitrosti kroženja denarja učinkuje enako kot povečana količina denarja. To je razvidno iz formule, saj sta na levi dva faktorja: M(asa) denarja in h(itrost) kroženja. Vseeno je, kateri se poveča, učinek je enak.
Torej, kako lahko povečujemo hitrost kroženja je sedaj vprašanje? Ja, težke zlatnike in potrošne konje zamenjamo z brez masnimi informacijami, ki se lahko sedaj gibajo blizu svetlobne hitrosti, kaj ne?vojko napisal/-a: Ravnotežje na trgu zagotavlja naslednja enačba: Mxh=Pxc, torej masa denarja v obtoku x njegova obtočna hitrost mora biti enaka količini produkcije x cenam
Evo, sem vedel, cene gredo v nebo, če je količina denarja konstatna in se povečuje hitrost kroženja, BDP pa v "klet", kar se mora ohraniti ravnotežje enačbe.vojko napisal/-a: vojko : Z njim država poveča povpraševanje, ki pa mu ne sledi produkcija. Trg reagira tako, da se dvigne splošni nivo cen. Če BDP raste, na dolgi rok to ni problem, ker država servisira svoje obveznice iz povečanih prilivov v državno blagajno. Če pa udari recesija, se stvari zakomplicirajo (pri. Grčijo, Argentino, ipd.).
Bargo: Tole bo moralo še malce počakati, ker si prehitel samega sebe.
Če razmišljaš v tej smeri, pač ne boš uvidel svoje vere.vojko napisal/-a: Vojko: Dokler je imel papirni denar zlato podlago, do inflacije ni moglo priti, ker so imetniki bankovcev lahko kadarkoli zahtevali zamenjavo za zlato.
Na splošno: danes je podlaga kupni moči in trdnosti neke valute količina blaga, ki stoji za njo.
Bargo: Cena blaga pa je tem nižja, kolikor več blaga je na trgu, ali drugače povedano, na ceno vpliva ponudba in povpraševanje ter kupna moč potrošnikov.
Vojko: To drži, ne vidim pa v čem bi bil problem. Če pride do deflacije (cene padajo), država 'poceni' denar ali enostavno poveča njegovo količino v obtoku (M), da vzpodbudi povpraševanje.
Bargo: Pošteno, seveda ne uvidiš, če živiš v zmoti. Če povečaš samo kroženje denarja z aktiviranjem denarja v nogavicah potem lahko pričakuješ deflacijo, a ne? Zakaj je tako?
Vojko: Zakaj deflacijo?! Na trgu se pojavi nov denar, ki je bil prej tezavriran in se vključi v aktivno povpraševanje. Ne povzroča tudi inflacije, saj je njegova kupna moč že bila pokrita s povečanim produktom.
vojko napisal/-a: bargo :Zlato je bilo potrebno izkopati, delo je torej bilo opravljeno in šele potem naj bi prišel novi/svež denar, samo veš, da tudi takrat ni bilo tako preprosto. Pohlep pač naredi svoje.
Vojko: To velja za vsako produkcijo, tudi za premogovništvo. Zlato pa je primerno kot merilo vrednosti in zlata moneta, ker je njegova proizvodnja relativno stabilna iz leta v leto.
Bargo: No ja, zlato se koplje v rudnikih tako kot premog, kar drži, nadaljevanje pa je zaenkrat potrjevanje lastne vere.
Vojko: Ne razumem.
Ja, dobro je tako, ker sami pač ne zmoremo. Zakaj že, ker živimo zgodovino!vojko napisal/-a: bargo: Torej, zakaj država bankrotira? Kdo ali kaj pošlje državo v "stečaj"?
Vojko: Tako kot pri vsakem stečaju: upniki. Ko država ne more več servisirati zunanjih dolgov, razglasi svojo nelikvidnost, kar pomeni bankrot (sovereign default). Meni ni poznan primer pravega bankrota države v novejši zgodovini (pri pravem bankrotu bi upniki zasegli vsako vozilo, vsako blago in vsako dobroimetje države dolžnice, kakor hitro bi prečkalo državno mejo). Gospodarstvo in finance so globalne, zato je težko poslati državo v stečaj. Običajno upniki pristanejo na odlog plačila (debt restructuring) ali pa delni odpis dolga ('haircut or write-off'). Zelo blizu pravemu bankrotu pa sta bili v novejši zgodovini Argentina in Grčija.
Bargo: Ja, vidiš zato pa je pomembno kje je centralna banka in kdo jo upravlja?
Vojko: Seveda. Zato pa se pulijo stranke za oblast. Ali, če parafraziram Stalina: ni pomembno, koga so volivci volili, pomembno je, kdo šteje glasove ...
Odkar je emisijska banka v Frankfurtu, je te igre (na srečo) konec ...
Končno!vojko napisal/-a: bargo : Pa še to, ker je država samo navidezna končna tvorba, se postavi vprašanje, kej v tvoji enačbi se upošteva Zemlja? Zakaj se sprašuješ, ja zato, ker zaprti sistemi razpadejo, včasih celo zelo burno.
Vojko: Zemlja je v kapitalizmu vrsta blaga, kot vse ostalo in pa važen produkcijski faktor.
Bargo: Daj no, zberi se, če kaj smo mi Zemljino blago, HSS blago iz Zemlje.
bargo:Me veseli, samo midva sva v teoriji denarja, torej, tudi podjetja izdajajo papirje, da dobijo denar od bank , a ne? Kaj oz. kje je podlaga/garancija za te izdane papirje za katere dobijo likvidnostna sredstva?
Vojko: Običajno dobri poslovni rezultati v preteklosti v povezavi z dobrimi poslovnimi načrti v bodočnosti.
Bargo: Tako je, vidiš lahko kako zgodovina vpliva na prihodnost, upanje, tveganje, ki je zgrajeno na preteklosti, a ne?
Vojko: Ja.
Združevanje, kooperacijski sistemi, pade eden, pobere ga drugi.Veš, če neskončnost deliš na polovico, zmeraj dobiš neskončnost, torej, če bi vsemogočnega razpolovil, bi dobil vsemogočnega, tako da Janez svetuje, 1Jn 5:21: "Otroci, varujte se malikov"vojko napisal/-a:
Bargo: Daj, daj, boljšega sistema, kot kapitalizem, zaenkrat ni. Konkurenčna zadeva je pogorela in to na celi črti, premagani so bili, ko je bil na čelu celo filmski igralec, Ronald, to je več kot zgovorno.
vojko: 'Konkurenčna zadeva' je bila zelo daleč od pravih idej in shem, ki jih je razvil Mohr. To je bila karikatura zamisli o odpravi imanentnih cikličnih kriz v kapitalizmu, ki jih je razvil v svoji 'Zusammenbruchstheorie'.
Bargo: Seveda, tudi boga nismo najverjetneje razumeli, samo to je še sprejemljivo, ker gre za boga, Mohr pa je bil navadensmrtnik, ne pozabi tega. Videti je, kot da Marxov duh še živi, a ne?
vojko: Pa še kako! Ob vsaki globalni krizi se spomnijo nanj. Kar vidim ga, kako se zadovoljno nasmiha v svojo košato brado ...
Bargo: Saj ti pravim, no, Vojko, za božjo voljo, ne moreš enačiti boga in Marx-a. To bo verjetno posledica odštevanja, eden manj, a ne?
vojko: Saj nisem rekel, da je Marx bog; je pa polbog ...
Če na vodoravni premici označiš pokončno črtico, potem je pol neskončnosti na levi, pol pa na desniRoman napisal/-a:Kako pa lahko neskončnost razdeliš na polovico?
Krediti (recimo v obliki državnih obveznic in če predstavljajo investicijsko potrošnjo) so namenjeni ravno razširjeni reprodukciji. Konstantna količina denarja ustreza stagnaciji gospodarstva (enostavni reprodukciji).Spet kroženje, čuj Vojko, se zavedaš da, če bi samo krožil, kar je vrsta gibanja, ki ne pripelje, v prostoru, nikamor, bi bila količina denarja konstantna za veke vekomaj.
Prvič, od kod ti pa ideja, da 'država ravna gospodarno'?! V resnici je ravno obratno. Država je slab podjetnik.Če bi država ravnala gospodarno, kot v tvoji pravljici, bi lahko konstantna količina denarja zadoščala, če bi se povečevala učinkovitost in učinkovitost naj pomeni z enako količino virov več blaga tako pa ...
Zelo ga cenim, kajti če je veliki Joseph Schumpeter rekel o njem, da je "the greatest economist the United States has ever produced", potem takšna ocena nekaj velja. A Fisher se je bolj ukvarjal z obrestmi.Kaj češ, niso razumeli tvoje enačbe. Fisher, Irving Fisher te pozdravlja.
Teoretično da. Če je 'h' 2x večja, je to enako dvojni količini denarja v obtoku, če je 3x, 4x, ... itd.Torej, 1 eur naj zadošča, samo vrteti se mora dovolj hitro, tako da bi šlo ?!
Albert se reži in pravi, da je hitrost vrtenja navzgor omejena. Hm.
Najlaže povečaš 'h', če sprožiš inflacijsko spiralo ...Torej, kako lahko povečujemo hitrost kroženja je sedaj vprašanje? Ja, težke zlatnike in potrošne konje zamenjamo z brez masnimi informacijami, ki se lahko sedaj gibajo blizu svetlobne hitrosti, kaj ne?
Rastejo cene, produkcijo je izredno težko povečati na kratek rok. Poglej, če pri nas gospodarstvo raste po stopnji 2-3%, se vlada na vse pretege hvali, kako je uspešna. Povečati 'M' pa je otročje lahko; sam si opisal postopek na Topčideru ...Samo druga stran enačbe potem postane problem, rastejo cene ali pa količina proizvedenega blaga. Verjetneje je, da bodo cene šle v nebo, proizvodnja pa se bo ustavila, ponudba in povpraševanje pač narediti svoje. Kako je sedaj s tem?
Odlično, začenjaš razumevati!Evo, sem vedel, cene gredo v nebo, če je količina denarja konstatna in se povečuje hitrost kroženja, BDP pa v "klet", kar se mora ohraniti ravnotežje enačbe.
Čeprav nisem gotov, da sem te povsem razumel, načeloma pravilno sklepaš. V pogojih visoke inflacije producenti zmanjšujejo produkcijo, saj vedno realno dobijo manj, kot so vložili v produkcijo; razliko jim požre inflacija.Če razmišljaš v tej smeri, pač ne boš uvidel svoje vere.
Poglej, Leva, povečuje svojo vrednost, črpa iz kroženja, medtem, ko ji Desna sledi tako, da zmanjša produkcijo, saj denarja zaradi hitrosti gibanja sploh ne vidi več, trg z konstantnim povpraševanjem je dovolj velika spodbuda, da cene gredo v nebo, enačba je sicer uravnotežena, samo lačno ljudstvo drobi glave.
Tako je vedno. Tudi producenti dobijo dohodek šele ko prodajo svoje blago. Prvi bankovci so bili dejansko potrdila o deponiranem zlatu (od tod ime: Banknoten, banknotes), zdaj niso več. Neka vrsta denarja je nujna za blagovno-tržno gospodarstvo, kjer se blago menjava na trgu. V Marxovi viziji komunistične brezrazredne družbe denarja kot ga poznamo, ne bo.Rudar je bil plačan šele ko je izkopal zlato in ne pred tem. Sedaj je bilo zlato na svetlem in denar je bil samo papirček, neke vrste evidenčni list, koliko je zlata v skladišču, a ne? Denar je bil takrat posledica dela in ne vzrok, a ne?
Deluje to tudi pri božanstvih?Veš, če neskončnost deliš na polovico, zmeraj dobiš neskončnost, torej, če bi vsemogočnega razpolovil, bi dobil vsemogočnega, tako da Janez svetuje, 1Jn 5:21: "Otroci, varujte se malikov"
Ta je pa dobra, ena tvojih boljših ugotovitev.vojko napisal/-a:Odlično, začenjaš razumevati!Bargo napisal/-a: Evo, sem vedel, cene gredo v nebo, če je količina denarja konstatna in se povečuje hitrost kroženja, BDP pa v "klet", kar se mora ohraniti ravnotežje enačbe.
Kar potrudi se in boš mogoče doumel svojo vero.vojko napisal/-a:Čeprav nisem gotov, da sem te povsem razumel, načeloma pravilno sklepaš. V pogojih visoke inflacije producenti zmanjšujejo produkcijo, saj vedno realno dobijo manj, kot so vložili v produkcijo; razliko jim požre inflacija.Bargo napisal/-a: Če razmišljaš v tej smeri, pač ne boš uvidel svoje vere.
Poglej, Leva, povečuje svojo vrednost, črpa iz kroženja, medtem, ko ji Desna sledi tako, da zmanjša produkcijo, saj denarja zaradi hitrosti gibanja sploh ne vidi več, trg z konstantnim povpraševanjem je dovolj velika spodbuda, da cene gredo v nebo, enačba je sicer uravnotežena, samo lačno ljudstvo drobi glave.
Po tebi?! Ko ukineš privatno lastnino in pač uvedeš družbeno ali državno, ti ostane država in plansko gospodarstvo, centralno vodeno, iz ene sama točke. Veš, tako kot možgani vodijo telo ali pa kot DNK določa strukturo, a ne?vojko napisal/-a:Prvič, od kod ti pa ideja, da 'država ravna gospodarno'?!Bargo napisal/-a: Če bi država ravnala gospodarno, kot v tvoji pravljici, bi lahko konstantna količina denarja zadoščala, če bi se povečevala učinkovitost in učinkovitost naj pomeni z enako količino virov več blaga tako pa ...
No, ni nujno da bi moralo biti, da je država nujno slab podjetnik, a ne?vojko napisal/-a: Prvič, od kod ti pa ideja, da 'država ravna gospodarno'?! V resnici je ravno obratno. Država je slab podjetnik.
Pozabil si na tehnologijo, ki tako, povečuje produktivnost, kot znižuje stroške na enoto produkta.vojko napisal/-a: Drugič, tudi če bi ravnala gospodarno, ne bi zadoščala konstantna količina denarja. Če se količina blaga na trgu poveča s 100 na 150, je ni mogoče pokupiti z obstoječini 100 denarnimi enotami. Trg reagira z deflacijo (apreciacijo denarja), tako da je možno z isto količino denarja, ki ima sedaj večjo kupno moč, realizirati dodatno ponudbo na trgu. Splošen nivo cen se zniža; gre za nasprotno situacijo od inflatorne
Sledi, zniževanje cen zaradi konkurenčnosti in masovno služenje, ker je/bo pot do monopola odprta, saj, potrošniki potrebujejo blago, proizvajalci blaga pa niso ravno navdušeni nad konkurenco. O čem sprašuješ? Kaj bi naj delovalo pri božanstvih?vojko napisal/-a:Deluje to tudi pri božanstvih?Bargo napisal/-a: Veš, če neskončnost deliš na polovico, zmeraj dobiš neskončnost, torej, če bi vsemogočnega razpolovil, bi dobil vsemogočnega, tako da Janez svetuje, 1Jn 5:21: "Otroci, varujte se malikov"
Tako bi šlo, samo, ker si že potegnil eno, lahko potegneš še eno črtico, pa še eno, ..., neskončno njih, pa bo še zmeraj veljala tvoja ugotovitev prav za vsako od teh črtic.derik napisal/-a:Če na vodoravni premici označiš pokončno črtico, potem je pol neskončnosti na levi, pol pa na desniRoman napisal/-a:Kako pa lahko neskončnost razdeliš na polovico?
Zadeva je še bolj zanimiva, da si sploh lahko videl vodoravno premico in vlekel pokončne črtice, mora obstajati še vsaj ena takšna premica, s katero lahko počneš enako Kot že večkrat rečeno: mnenja ekspertov sem vedno cenil ...Čeprav nisem gotov, da sem te povsem razumel, načeloma pravilno sklepaš. V pogojih visoke inflacije producenti zmanjšujejo produkcijo, saj vedno realno dobijo manj, kot so vložili v produkcijo; razliko jim požre inflacija.
Kar potrudi se in boš mogoče doumel svojo vero.
Moram ti povedati, nisi še pripravljen na ekonomijo, kar sem itak predvideval.
Velika razlika je med državno in družbeno lastnino. Ko sem govoril o državi kot slabem gospodarju, sem imel v mislih kapitalistično državo. Pri primerjavah države in organizmov pa bi bil zelo previden, sicer kaj hitro zajadraš v organicistične (biologistične) teorije o državi ...vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a:Če bi država ravnala gospodarno, kot v tvoji pravljici, bi lahko konstantna količina denarja zadoščala, če bi se povečevala učinkovitost in učinkovitost naj pomeni z enako količino virov več blaga tako pa ...
Prvič, od kod ti pa ideja, da 'država ravna gospodarno'?!
Po tebi?! Ko ukineš privatno lastnino in pač uvedeš družbeno ali državno, ti ostane država in plansko gospodarstvo, centralno vodeno, iz ene sama točke. Veš, tako kot možgani vodijo telo ali pa kot DNK določa strukturo, a ne?
Ne, ni nujno.vojko napisal/-a:Prvič, od kod ti pa ideja, da 'država ravna gospodarno'?! V resnici je ravno obratno. Država je slab podjetnik.
No, ni nujno da bi moralo biti, da je država nujno slab podjetnik, a ne?
Nisem pozabil na tehnologijo. Če sem bral Schumpetra, mi mora biti vloga napredka tehnologije pri zaviranju tendenčnega padanja profitne stopnje vsaj v principu jasna ...vojko napisal/-a:Drugič, tudi če bi ravnala gospodarno, ne bi zadoščala konstantna količina denarja. Če se količina blaga na trgu poveča s 100 na 150, je ni mogoče pokupiti z obstoječini 100 denarnimi enotami. Trg reagira z deflacijo (apreciacijo denarja), tako da je možno z isto količino denarja, ki ima sedaj večjo kupno moč, realizirati dodatno ponudbo na trgu. Splošen nivo cen se zniža; gre za nasprotno situacijo od inflatorne
Pozabil si na tehnologijo, ki tako, povečuje produktivnost, kot znižuje stroške na enoto produkta. Sledi, zniževanje cen zaradi konkurenčnosti in masovno služenje, ker je/bo pot do monopola odprta, saj, potrošniki potrebujejo blago, proizvajalci blaga pa niso ravno navdušeni nad konkurenco.
Vse to, TI vidiš kot deflacijo, zaradi pomanjkanja denarja, čeprav je dejanski vzrok v gospodarnih investicijah iz preteklosti.
Inflacija/deflacija je samo odraz merjenja vrednosti blaga na trgu in kot veš je denar tudi samo blago tako, da ...
Kako pa je z merjenjem ti je tudi znano: "Merim, da izgubim".
Ja, saj si sam napisal: /«... če bi vsemogočnega razpolovil, bi dobil vsemogočnega, ...«/ ...vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a:Veš, če neskončnost deliš na polovico, zmeraj dobiš neskončnost, torej, če bi vsemogočnega razpolovil, bi dobil vsemogočnega, tako da Janez svetuje, 1Jn 5:21: "Otroci, varujte se malikov"
Deluje to tudi pri božanstvih?
O čem sprašuješ? Kaj bi naj delovalo pri božanstvih?
Ti priznam, veš se vidi, samo, če pomislim na "Visoko organizairana organska materija, ki vzdržuje homestazo, je sestavljena iz celic, opravlja metabolizem, lahko raste, se prilagaja okolju, reagira na dražljaje in se razmnožuje. ", kot odgovor na kaj je življenje. SIRI bi bila ponosna nate, če bi seveda imela takšne lastnosti.vojko napisal/-a: Kot že večkrat rečeno: mnenja ekspertov sem vedno cenil ...
Res, kaj pa naredi to veliko razliko med državno in družbeno lastnino?vojko napisal/-a:
Bargo:Če bi država ravnala gospodarno, kot v tvoji pravljici, bi lahko konstantna količina denarja zadoščala, če bi se povečevala učinkovitost in učinkovitost naj pomeni z enako količino virov več blaga tako pa ...
Vojko: Prvič, od kod ti pa ideja, da 'država ravna gospodarno'?!
Bargo: Po tebi?! Ko ukineš privatno lastnino in pač uvedeš družbeno ali državno, ti ostane država in plansko gospodarstvo, centralno vodeno, iz ene sama točke. Veš, tako kot možgani vodijo telo ali pa kot DNK določa strukturo, a ne?
Vojko: Velika razlika je med državno in družbeno lastnino.
Kakopak, slabo bo zmenjalo dobro, kaj ne?vojko napisal/-a: Ko sem govoril o državi kot slabem gospodarju, sem imel v mislih kapitalistično državo. Pri primerjavah države in organizmov pa bi bil zelo previden, sicer kaj hitro zajadraš v organicistične (biologistične) teorije o državi ...
Torej, kako pride, da je država slab podjetnik?vojko napisal/-a: Vojko: Prvič, od kod ti pa ideja, da 'država ravna gospodarno'?! V resnici je ravno obratno. Država je slab podjetnik.
Bargo: No, ni nujno da bi moralo biti, da je država nujno slab podjetnik, a ne?
Vojko: Ne, ni nujno.
Lepo bi bilo, če bi bilo tako, samo trenutno sva pri emisijah denarja, kjer LEVA konstantno kroži, desna ne proizvaja, pri čemer so cene šle v nebo in takoj za njimi gredo še potrošniki.vojko napisal/-a: Nisem pozabil na tehnologijo. Če sem bral Schumpetra, mi mora biti vloga napredka tehnologije pri zaviranju tendenčnega padanja profitne stopnje vsaj v principu jasna ...
A to, seveda sem napisal, kot lahko vidiš, neskončnost lahko deliš, vendar je ne razdeliš, praksa ti to pove, naprej je že teorija na podlagi analogije in izkušenj iz deljenja, kar se nato zlije v nasvet iz ene najstarejših knjig. Pozoren bralec bo zaznal tudi Krjavlja in njegov ŠTR-BUNK.vojko napisal/-a:
Bargo: Daj, daj, boljšega sistema, kot kapitalizem, zaenkrat ni. Konkurenčna zadeva je pogorela in to na celi črti, premagani so bili, ko je bil na čelu celo filmski igralec, Ronald, to je več kot zgovorno.
vojko: 'Konkurenčna zadeva' je bila zelo daleč od pravih idej in shem, ki jih je razvil Mohr. To je bila karikatura zamisli o odpravi imanentnih cikličnih kriz v kapitalizmu, ki jih je razvil v svoji 'Zusammenbruchstheorie'.
Bargo: Seveda, tudi boga nismo najverjetneje razumeli, samo to je še sprejemljivo, ker gre za boga, Mohr pa je bil navadensmrtnik, ne pozabi tega. Videti je, kot da Marxov duh še živi, a ne?
vojko: Pa še kako! Ob vsaki globalni krizi se spomnijo nanj. Kar vidim ga, kako se zadovoljno nasmiha v svojo košato brado ...
Bargo: Saj ti pravim, no, Vojko, za božjo voljo, ne moreš enačiti boga in Marx-a. To bo verjetno posledica odštevanja, eden manj, a ne?
vojko: Saj nisem rekel, da je Marx bog; je pa polbog ...
Bargo:Veš, če neskončnost deliš na polovico, zmeraj dobiš neskončnost, torej, če bi vsemogočnega razpolovil, bi dobil vsemogočnega, tako da Janez svetuje, 1Jn 5:21: "Otroci, varujte se malikov"
Vojko: Deluje to tudi pri božanstvih?
Bargo: O čem sprašuješ? Kaj bi naj delovalo pri božanstvih?
Vojko: Ja, saj si sam napisal: /«... če bi vsemogočnega razpolovil, bi dobil vsemogočnega, ...«/ ...
Lahko bi bil tudi ti ponosen ...Napisal/-a bargo » 10.10.2016 7:47
vojko napisal/-a:Kot že večkrat rečeno: mnenja ekspertov sem vedno cenil ...
Ti priznam, veš se vidi, samo, če pomislim na "Visoko organizairana organska materija, ki vzdržuje homestazo, je sestavljena iz celic, opravlja metabolizem, lahko raste, se prilagaja okolju, reagira na dražljaje in se razmnožuje. ", kot odgovor na kaj je življenje. SIRI bi bila ponosna nate, če bi seveda imela takšne lastnosti.
Da se ne bova zgubljala v teoretičnih niansah: to je razlika med sovjetskim centralno-planskim modelom, kjer podjetja niso samostojni ekonomski subjekti, ampak le izvrševalci državnega plana - in samoupravnim konceptom iz Juge 1950-90. Koncept družbene lastnine je v bistvu NELASTNINSKI koncept. Šlo je za poskus udejanjenja Marxove ideje o asociaciji svobodnih proizvajalcev, ki kot združeni producenti upravljajo s celotno družbeno reprodukcijo. Produkcijska sredstva NISO njihova lastnina, niti lastnina pravnih oseb (podjetij), dana so jim le v upravljanje. Z njimi morajo gospodariti kot dobri gospodarji, prisvajajo pa si lahko le del dohodka, ki je sorazmeren njihovemu osebnemu vloženemu delu (zato: 'osebni dohodek') in pa del dobička. Ker je torej njihov dohodek odvisen od njihovega prispevka in od gospodarjenja, je v načelu prisoten motiv za čim večjo produktivnost in ekonomičnost.Vojko napisal/-a:
Bargo:Če bi država ravnala gospodarno, kot v tvoji pravljici, bi lahko konstantna količina denarja zadoščala, če bi se povečevala učinkovitost in učinkovitost naj pomeni z enako količino virov več blaga tako pa ...
Vojko: Prvič, od kod ti pa ideja, da 'država ravna gospodarno'?!
Bargo: Po tebi?! Ko ukineš privatno lastnino in pač uvedeš družbeno ali državno, ti ostane država in plansko gospodarstvo, centralno vodeno, iz ene sama točke. Veš, tako kot možgani vodijo telo ali pa kot DNK določa strukturo, a ne?
Vojko: Velika razlika je med državno in družbeno lastnino.
Res, kaj pa naredi to veliko razliko med državno in družbeno lastnino?
Ja, tako kot v Zbirki zgodbic ...vojko napisal/-a:Ko sem govoril o državi kot slabem gospodarju, sem imel v mislih kapitalistično državo. Pri primerjavah države in organizmov pa bi bil zelo previden, sicer kaj hitro zajadraš v organicistične (biologistične) teorije o državi ...
Kakopak, slabo bo zmenjalo dobro, kaj ne?
Upravljalci (državni uradniki) nimajo profitnega motiva. Njihov dohodek ni odvisen od njihovega prizadevanja za dobro gospodarjenje. Kar poglej si to na primeru naših državnih podjetij, kjer je profitabilnost dosti nižja kot v primerljivih privatnih podjetjih.vojko napisal/-a:Vojko: Prvič, od kod ti pa ideja, da 'država ravna gospodarno'?! V resnici je ravno obratno. Država je slab podjetnik.
Bargo: No, ni nujno da bi moralo biti, da je država nujno slab podjetnik, a ne?
Vojko: Ne, ni nujno.
Torej, kako pride, da je država slab podjetnik?
Razloži metaforo!vojko napisal/-a:Nisem pozabil na tehnologijo. Če sem bral Schumpetra, mi mora biti vloga napredka tehnologije pri zaviranju tendenčnega padanja profitne stopnje vsaj v principu jasna ...
Lepo bi bilo, če bi bilo tako, samo trenutno sva pri emisijah denarja, kjer LEVA konstantno kroži, desna ne proizvaja, pri čemer so cene šle v nebo in takoj za njimi gredo še potrošniki.
vojko napisal/-a:
Bargo: Daj, daj, boljšega sistema, kot kapitalizem, zaenkrat ni. Konkurenčna zadeva je pogorela in to na celi črti, premagani so bili, ko je bil na čelu celo filmski igralec, Ronald, to je več kot zgovorno.
vojko: 'Konkurenčna zadeva' je bila zelo daleč od pravih idej in shem, ki jih je razvil Mohr. To je bila karikatura zamisli o odpravi imanentnih cikličnih kriz v kapitalizmu, ki jih je razvil v svoji 'Zusammenbruchstheorie'.
Bargo: Seveda, tudi boga nismo najverjetneje razumeli, samo to je še sprejemljivo, ker gre za boga, Mohr pa je bil navadensmrtnik, ne pozabi tega. Videti je, kot da Marxov duh še živi, a ne?
vojko: Pa še kako! Ob vsaki globalni krizi se spomnijo nanj. Kar vidim ga, kako se zadovoljno nasmiha v svojo košato brado ...
Bargo: Saj ti pravim, no, Vojko, za božjo voljo, ne moreš enačiti boga in Marx-a. To bo verjetno posledica odštevanja, eden manj, a ne?
vojko: Saj nisem rekel, da je Marx bog; je pa polbog ...
Bargo:Veš, če neskončnost deliš na polovico, zmeraj dobiš neskončnost, torej, če bi vsemogočnega razpolovil, bi dobil vsemogočnega, tako da Janez svetuje, 1Jn 5:21: "Otroci, varujte se malikov"
Vojko: Deluje to tudi pri božanstvih?
Bargo: O čem sprašuješ? Kaj bi naj delovalo pri božanstvih?
Vojko: Ja, saj si sam napisal: /«... če bi vsemogočnega razpolovil, bi dobil vsemogočnega, ...«/ ...
Jaz sem pozoren bralec...A to, seveda sem napisal, kot lahko vidiš, neskončnost lahko deliš, vendar je ne razdeliš, praksa ti to pove, naprej je že teorija na podlagi analogije in izkušenj iz deljenja, kar se nato zlije v nasvet iz ene najstarejših knjig. Pozoren bralec bo zaznal tudi Krjavlja in njegov ŠTR-BUNK.
Dobra, ne?Joj, joj, polbog z brado, kakšna zgodba.
Hm, bi to lahko bila še ena definicija neskončnosti? Kamorkoli to črtico postaviš, je leva stran enaka desni. Vprašanje je le, ali je v tem primeru "polovica" ustrezen pojem. Pri neskončnostih je treba biti previden.derik napisal/-a:Če na vodoravni premici označiš pokončno črtico, potem je pol neskončnosti na levi, pol pa na desniRoman napisal/-a:Kako pa lahko neskončnost razdeliš na polovico?
No, tole je tipičen primer neprevidnosti.bargo napisal/-a:neskončnost lahko deliš, vendar je ne razdeliš
