vojko napisal/-a:
vojko: Če so uporabljene produktivno, se na dolgi rok to lahko zgodi. Toda država običajno izdaja obveznice zaradi likvidnostnih problemov javne blagajne.
Bargo: Tako ja, recimo, obveznice država izda centralni banki in ta natisne novi denar ter ga izroči državi, a ne?
Ne.
Obveznice pokupijo osebe, ki imajo denar, država izda 'menico' (beri: obveznico) z določeno ročnostjo in obljubi, da bo ob dospelosti svoje obveznosti (nomen est omen! – od tod ime 'obveznica'!) poravnala.
Spet kroženje, čuj Vojko, se zavedaš da, če bi samo krožil, kar je vrsta gibanja, ki ne pripelje, v prostoru, nikamor, bi bila količina denarja konstantna za veke vekomaj.
vojko napisal/-a:Bargo napisal/-a:Na eni strani je dolg države, na drugi pa upanje centralne banke, ki pa nima nekega tveganja, saj je razlika med notranjo in zunanjo vrednostjo precejšna in lahko opravičeno pričakuje, da bodo nastali stroški, kot so za "barvo in papir" in potrebno delo, povrnjeni.
Ne vem kaj točno misliš ...
Za božjo voljo no, o čem pa se pogovarjava? O povečanju količine denarja.
vojko napisal/-a:
Bargo: Če povzameva, ti praviš, "Novo izdane obveznice države centralni banki bodo povečale produkcijo na trgu." Drži?
vojko: Na splošno ne. Odvisno, kam in kako je naložen denar, ki ga je država dobila na podlagi izdaje obveznic. Gre v bistvu za dolgoročni kredit državi. Saj poznaš tisto: Wer der Geld hat, stellt die Scheck aus, wer der Geld brauch stellt die Wechsel aus.
Bargo: Seveda ne, če gre denar za poplačilo starih kreditov ali pa za izplačilo plač državnemu aparatu ali pa za izgradnjo državne infrastrukture so velike razlike in če tudi gre za investicije, tudi tam nastane razlika med notranjo in zunanjo vrednostjo, skratka lahko preplačaš "most".
vojko:Ja, običajno gre za takšne vrste izdatkov.
Če bi država ravnala gospodarno, kot v tvoji pravljici, bi lahko konstantna količina denarja zadoščala, če bi se povečevala učinkovitost in učinkovitost naj pomeni z enako količino virov več blaga tako pa ...
vojko:Če besedo 'menica' zamenjaš za besedo 'obveznica', dobiš ustrezno sliko. V konkretnem primeru imajo denar kupci teh obveznic, denar pa potrebuje država. Toda ta operacija sama po sebi ne poveča produkcije, saj se zgodi le v monetarno-kreditni sferi.
Bargo: Denar potrebuje država, vendar denarja ni, ima pa centralna banka tiskarski stroj, pravi papir in pravo barvo in znanje, da na podlagi državnih obveznic ustvari novi denar, če je potrebno. Topčider je bil kraj, kjer so včasih delali tiskarski stroji noč in dan, največ dela so imeli nastavljaleci strojev, saj so morali kar naprej vstavljati 0, dokler jim ni zmanjkalo prostora.
Vojko: Približno tako je bilo, ja.
Kaj češ, niso razumeli tvoje enačbe. Fisher, Irving Fisher te pozdravlja.
vojko napisal/-a:
Bargo :Če ne drži, zapiši kako je izdaja državnih obveznic povezana z povečanjem količine denarja na trgu.
Vojko: Lepo: denar, ki je bil prej tezavriran v nogavicah (ta pa ne fungira kot kapital!), se nenadoma pojavi na trgu.
Bargo: Pravljica, vernik, kako ne uvidiš svoje zmote? S tem se ni povečala količina denarja, če kaj, se pohitri gibanje že obstoječega denarja na trgu.
Vojko: Povečanje hitrosti kroženja denarja učinkuje enako kot povečana količina denarja. To je razvidno iz formule, saj sta na levi dva faktorja: M(asa) denarja in h(itrost) kroženja. Vseeno je, kateri se poveča, učinek je enak.
Torej, 1 eur naj zadošča, samo vrteti se mora dovolj hitro, tako da bi šlo ?!
Albert se reži in pravi, da je hitrost vrtenja navzgor omejena. Hm.
vojko napisal/-a:
Ravnotežje na trgu zagotavlja naslednja enačba: Mxh=Pxc, torej masa denarja v obtoku x njegova obtočna hitrost mora biti enaka količini produkcije x cenam
Torej, kako lahko povečujemo hitrost kroženja je sedaj vprašanje? Ja, težke zlatnike in potrošne konje zamenjamo z brez masnimi informacijami, ki se lahko sedaj gibajo blizu svetlobne hitrosti, kaj ne?
Samo druga stran enačbe potem postane problem, rastejo cene ali pa količina proizvedenega blaga. Verjetneje je, da bodo cene šle v nebo, proizvodnja pa se bo ustavila, ponudba in povpraševanje pač narediti svoje. Kako je sedaj s tem?
vojko napisal/-a:
vojko : Z njim država poveča povpraševanje, ki pa mu ne sledi produkcija. Trg reagira tako, da se dvigne splošni nivo cen. Če BDP raste, na dolgi rok to ni problem, ker država servisira svoje obveznice iz povečanih prilivov v državno blagajno. Če pa udari recesija, se stvari zakomplicirajo (pri. Grčijo, Argentino, ipd.).
Bargo: Tole bo moralo še malce počakati, ker si prehitel samega sebe.
Evo, sem vedel, cene gredo v nebo, če je količina denarja konstatna in se povečuje hitrost kroženja, BDP pa v "klet", kar se mora ohraniti ravnotežje enačbe.
vojko napisal/-a:
Vojko: Dokler je imel papirni denar zlato podlago, do inflacije ni moglo priti, ker so imetniki bankovcev lahko kadarkoli zahtevali zamenjavo za zlato.
Na splošno: danes je podlaga kupni moči in trdnosti neke valute količina blaga, ki stoji za njo.
Bargo: Cena blaga pa je tem nižja, kolikor več blaga je na trgu, ali drugače povedano, na ceno vpliva ponudba in povpraševanje ter kupna moč potrošnikov.
Vojko: To drži, ne vidim pa v čem bi bil problem. Če pride do deflacije (cene padajo), država 'poceni' denar ali enostavno poveča njegovo količino v obtoku (M), da vzpodbudi povpraševanje.
Bargo: Pošteno, seveda ne uvidiš, če živiš v zmoti. Če povečaš samo kroženje denarja z aktiviranjem denarja v nogavicah potem lahko pričakuješ deflacijo, a ne? Zakaj je tako?
Vojko: Zakaj deflacijo?! Na trgu se pojavi nov denar, ki je bil prej tezavriran in se vključi v aktivno povpraševanje. Ne povzroča tudi inflacije, saj je njegova kupna moč že bila pokrita s povečanim produktom.
Če razmišljaš v tej smeri, pač ne boš uvidel svoje vere.
Poglej, Leva, povečuje svojo vrednost, črpa iz kroženja, medtem, ko ji Desna sledi tako, da zmanjša produkcijo, saj denarja zaradi hitrosti gibanja sploh ne vidi več, trg z konstantnim povpraševanjem je dovolj velika spodbuda, da cene gredo v nebo, enačba je sicer uravnotežena, samo lačno ljudstvo drobi glave.
vojko napisal/-a:
bargo :Zlato je bilo potrebno izkopati, delo je torej bilo opravljeno in šele potem naj bi prišel novi/svež denar, samo veš, da tudi takrat ni bilo tako preprosto. Pohlep pač naredi svoje.
Vojko: To velja za vsako produkcijo, tudi za premogovništvo. Zlato pa je primerno kot merilo vrednosti in zlata moneta, ker je njegova proizvodnja relativno stabilna iz leta v leto.
Bargo: No ja, zlato se koplje v rudnikih tako kot premog, kar drži, nadaljevanje pa je zaenkrat potrjevanje lastne vere.
Vojko: Ne razumem.
Rudar je bil plačan šele ko je izkopal zlato in ne pred tem. Sedaj je bilo zlato na svetlem in denar je bil samo papirček, neke vrste evidenčni list, koliko je zlata v skladišču, a ne? Denar je bil takrat posledica dela in ne vzrok, a ne?
vojko napisal/-a:
bargo: Torej, zakaj država bankrotira? Kdo ali kaj pošlje državo v "stečaj"?
Vojko: Tako kot pri vsakem stečaju: upniki. Ko država ne more več servisirati zunanjih dolgov, razglasi svojo nelikvidnost, kar pomeni bankrot (sovereign default). Meni ni poznan primer pravega bankrota države v novejši zgodovini (pri pravem bankrotu bi upniki zasegli vsako vozilo, vsako blago in vsako dobroimetje države dolžnice, kakor hitro bi prečkalo državno mejo). Gospodarstvo in finance so globalne, zato je težko poslati državo v stečaj. Običajno upniki pristanejo na odlog plačila (debt restructuring) ali pa delni odpis dolga ('haircut or write-off'). Zelo blizu pravemu bankrotu pa sta bili v novejši zgodovini Argentina in Grčija.
Bargo: Ja, vidiš zato pa je pomembno kje je centralna banka in kdo jo upravlja?
Vojko: Seveda. Zato pa se pulijo stranke za oblast. Ali, če parafraziram Stalina: ni pomembno, koga so volivci volili, pomembno je, kdo šteje glasove ...
Odkar je emisijska banka v Frankfurtu, je te igre (na srečo) konec ...
Ja, dobro je tako, ker sami pač ne zmoremo. Zakaj že, ker živimo zgodovino!
vojko napisal/-a:
bargo : Pa še to, ker je država samo navidezna končna tvorba, se postavi vprašanje, kej v tvoji enačbi se upošteva Zemlja? Zakaj se sprašuješ, ja zato, ker zaprti sistemi razpadejo, včasih celo zelo burno.
Vojko: Zemlja je v kapitalizmu vrsta blaga, kot vse ostalo in pa važen produkcijski faktor.
Bargo: Daj no, zberi se, če kaj smo mi Zemljino blago, HSS blago iz Zemlje.
bargo:Me veseli, samo midva sva v teoriji denarja, torej, tudi podjetja izdajajo papirje, da dobijo denar od bank , a ne? Kaj oz. kje je podlaga/garancija za te izdane papirje za katere dobijo likvidnostna sredstva?
Vojko: Običajno dobri poslovni rezultati v preteklosti v povezavi z dobrimi poslovnimi načrti v bodočnosti.
Bargo: Tako je, vidiš lahko kako zgodovina vpliva na prihodnost, upanje, tveganje, ki je zgrajeno na preteklosti, a ne?
Vojko: Ja.
Končno!
Združevanje, kooperacijski sistemi, pade eden, pobere ga drugi.
vojko napisal/-a:
Bargo: Daj, daj, boljšega sistema, kot kapitalizem, zaenkrat ni. Konkurenčna zadeva je pogorela in to na celi črti, premagani so bili, ko je bil na čelu celo filmski igralec, Ronald, to je več kot zgovorno.
vojko: 'Konkurenčna zadeva' je bila zelo daleč od pravih idej in shem, ki jih je razvil Mohr. To je bila karikatura zamisli o odpravi imanentnih cikličnih kriz v kapitalizmu, ki jih je razvil v svoji 'Zusammenbruchstheorie'.
Bargo: Seveda, tudi boga nismo najverjetneje razumeli, samo to je še sprejemljivo, ker gre za boga, Mohr pa je bil navadensmrtnik, ne pozabi tega. Videti je, kot da Marxov duh še živi, a ne?
vojko: Pa še kako! Ob vsaki globalni krizi se spomnijo nanj. Kar vidim ga, kako se zadovoljno nasmiha v svojo košato brado ...
Bargo: Saj ti pravim, no, Vojko, za božjo voljo, ne moreš enačiti boga in Marx-a. To bo verjetno posledica odštevanja, eden manj, a ne?
vojko: Saj nisem rekel, da je Marx bog; je pa polbog ...
Veš, če neskončnost deliš na polovico, zmeraj dobiš neskončnost, torej, če bi vsemogočnega razpolovil, bi dobil vsemogočnega, tako da Janez svetuje, 1Jn 5:21: "
Otroci, varujte se malikov"