FIZIKA, ELEKTRIČNI UPOR, TOK
Re: FIZIKA, ELEKTRIČNI UPOR, TOK
Najbrž gre v enem primeru za tokovno vzbujanje, v drugem pa za napetostno vzbujanje.
Re: FIZIKA, ELEKTRIČNI UPOR, TOK
Pametno razmišljanje, vendar tokovna ali napetostna resonanca je neodvisna od vzbujanja. Kot sem prebral je odvisno od tega kaj opazujemo, odvisno od frekvence, torej na abcisi imamo frekvenco na ordinati pa tisto kar opazujemo tok ali napetost.
Kot je v tuji literaturi označeno je serijska resonanca sinonim za tokovno, vendar ne vem zakaj.
http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... es.html#c2
Na tej povezavi, če pogledaš je resonančna frekvenca v obeh primerih približno enaka. Mogoče veš zakaj?
Kot je v tuji literaturi označeno je serijska resonanca sinonim za tokovno, vendar ne vem zakaj.
http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... es.html#c2
Na tej povezavi, če pogledaš je resonančna frekvenca v obeh primerih približno enaka. Mogoče veš zakaj?
Re: FIZIKA, ELEKTRIČNI UPOR, TOK
Ne razumeš, mislim ravno na odvisnost \(I(\omega)\) ali \(U(\omega)\): enkrat sistem opisuje diferencialna enačba za tok, drugič za napetost, kar je pač bolj primerno glede na vezavo.
Zaporedno vezani RLC sistem opisuje:
\(\ddot{I}+\frac{R}{L}\dot{I}+\frac{1}{LC}I=\frac{\omega U_0}{L}\cos(\omega t)\),
kjer je \(\omega\) (napetostna) vzbujevalna frekvenca, \(\omega_0=\sqrt{\frac{1}{LC}}\) pa lastna frekvenca zaporedno vezanega RLC sistema, ob kateri pride do (tokovne) resonance.
Vzporedno vezani RLC sistem pa opisuje:
\(\ddot{U}+\frac{1}{RC}\dot{U}+\frac{1}{LC}U=\frac{\omega I_0}{C}\cos(\omega t)\),
kjer je \(\omega\) (tokovna) vzbujevalna frekvenca, \(\omega_0=\sqrt{\frac{1}{LC}}\) pa spet lastna frekvenca tokrat vzporedno vezanega RLC sistema, ob kateri pride do (napetostne) resonance.
Zaporedno vezani RLC sistem opisuje:
\(\ddot{I}+\frac{R}{L}\dot{I}+\frac{1}{LC}I=\frac{\omega U_0}{L}\cos(\omega t)\),
kjer je \(\omega\) (napetostna) vzbujevalna frekvenca, \(\omega_0=\sqrt{\frac{1}{LC}}\) pa lastna frekvenca zaporedno vezanega RLC sistema, ob kateri pride do (tokovne) resonance.
Vzporedno vezani RLC sistem pa opisuje:
\(\ddot{U}+\frac{1}{RC}\dot{U}+\frac{1}{LC}U=\frac{\omega I_0}{C}\cos(\omega t)\),
kjer je \(\omega\) (tokovna) vzbujevalna frekvenca, \(\omega_0=\sqrt{\frac{1}{LC}}\) pa spet lastna frekvenca tokrat vzporedno vezanega RLC sistema, ob kateri pride do (napetostne) resonance.
Re: FIZIKA, ELEKTRIČNI UPOR, TOK
P.S. Očitno ima forum zaradi nadgradnje na novejšo različico težave s prikazovanjem enačb stavljenih v TeX sintaksi.
Re: FIZIKA, ELEKTRIČNI UPOR, TOK
Težave ima še druge. Nekateri roletni meniji so ves čas odprti.
Re: FIZIKA, ELEKTRIČNI UPOR, TOK
shrink napisal/-a: ↑29.1.2017 1:56Ne razumeš, mislim ravno na odvisnost \(I(\omega)\) ali \(U(\omega)\): enkrat sistem opisuje diferencialna enačba za tok, drugič za napetost, kar je pač bolj primerno glede na vezavo.
Zaporedno vezani RLC sistem opisuje:
\(\ddot{I}+\frac{R}{L}\dot{I}+\frac{1}{LC}I=\frac{\omega U_0}{L}\cos(\omega t)\),
kjer je \(\omega\) (napetostna) vzbujevalna frekvenca, \(\omega_0=\sqrt{\frac{1}{LC}}\) pa lastna frekvenca zaporedno vezanega RLC sistema, ob kateri pride do (tokovne) resonance.
Vzporedno vezani RLC sistem pa opisuje:
\(\ddot{U}+\frac{1}{RC}\dot{U}+\frac{1}{LC}U=\frac{\omega I_0}{C}\cos(\omega t)\),
kjer je \(\omega\) (tokovna) vzbujevalna frekvenca, \(\omega_0=\sqrt{\frac{1}{LC}}\) pa spet lastna frekvenca tokrat vzporedno vezanega RLC sistema, ob kateri pride do (napetostne) resonance.
V knjigi se resonančno frekvenco izračuna, tako da izračunamo nadomestno impedanco RLC vezja potem pa vzamemo samo imaginarne komponente in enačimo z 0.
Je to logično?
Re: FIZIKA, ELEKTRIČNI UPOR, TOK
To velja le za zaporedno (serijsko) vezavo. Pa saj si sam dal link, ki to pojasnjuje:DirectX11 napisal/-a: ↑30.1.2017 18:47V knjigi se resonančno frekvenco izračuna, tako da izračunamo nadomestno impedanco RLC vezja potem pa vzamemo samo imaginarne komponente in enačimo z 0.shrink napisal/-a: ↑29.1.2017 1:56Ne razumeš, mislim ravno na odvisnost \(I(\omega)\) ali \(U(\omega)\): enkrat sistem opisuje diferencialna enačba za tok, drugič za napetost, kar je pač bolj primerno glede na vezavo.
Zaporedno vezani RLC sistem opisuje:
\(\ddot{I}+\frac{R}{L}\dot{I}+\frac{1}{LC}I=\frac{\omega U_0}{L}\cos(\omega t)\),
kjer je \(\omega\) (napetostna) vzbujevalna frekvenca, \(\omega_0=\sqrt{\frac{1}{LC}}\) pa lastna frekvenca zaporedno vezanega RLC sistema, ob kateri pride do (tokovne) resonance.
Vzporedno vezani RLC sistem pa opisuje:
\(\ddot{U}+\frac{1}{RC}\dot{U}+\frac{1}{LC}U=\frac{\omega I_0}{C}\cos(\omega t)\),
kjer je \(\omega\) (tokovna) vzbujevalna frekvenca, \(\omega_0=\sqrt{\frac{1}{LC}}\) pa spet lastna frekvenca tokrat vzporedno vezanega RLC sistema, ob kateri pride do (napetostne) resonance.
Je to logično?
http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... es.html#c1
Re: FIZIKA, ELEKTRIČNI UPOR, TOK
Kje to piše, da velja le za serijsko vezavo? Načeloma so lahko elementi paralelni, pa se potem racionalizira ulomek, nato se enači le imaginarne komponente z 0.
Re: FIZIKA, ELEKTRIČNI UPOR, TOK
Hja, preberi si:
Serijska vezava:
Paralelna vezava:
Serijska vezava:
Paralelna vezava:
Re: FIZIKA, ELEKTRIČNI UPOR, TOK
Impedanca kondenzatorja je:
\(\frac{1}{j \omega C}\)
Če imamo podano da je \(\omega C = 2 S\). Ali potem drži naslednje:
\(\frac{2}{j}\)?
\(\frac{1}{j \omega C}\)
Če imamo podano da je \(\omega C = 2 S\). Ali potem drži naslednje:
\(\frac{2}{j}\)?
Re: FIZIKA, ELEKTRIČNI UPOR, TOK
Moraš razlikovati med fizikalnimi in matematičnimi količinami: fizikalne imajo zraven vselej enoto, pa čeprav je ta morda enaka 1, torej brez dimenzije.
Re: FIZIKA, ELEKTRIČNI UPOR, TOK
Torej je rezultat pravilen samo, da sem pozabil \(\Omega\)?
Re: FIZIKA, ELEKTRIČNI UPOR, TOK
Če je \(\omega C=2\mathrm{~\Omega^{-1}}\) in to vstaviš, kaj dobiš?
Re: FIZIKA, ELEKTRIČNI UPOR, TOK
Dobim, to kar sem napisal.
Edino previden moram biti, ker je admitanca kondenzatorja recipročna, potem se lahko zgodi da sta dva kondenzatorja vezana paralelno, kar pomeni da dobim kup ulomkov znotraj ulomkov. Zato sprašujem če pravilno računam.
Edino previden moram biti, ker je admitanca kondenzatorja recipročna, potem se lahko zgodi da sta dva kondenzatorja vezana paralelno, kar pomeni da dobim kup ulomkov znotraj ulomkov. Zato sprašujem če pravilno računam.