FIZIKA, ELEKTRIČNI UPOR, TOK

[shrink]

Najbrž gre v enem primeru za tokovno vzbujanje, v drugem pa za napetostno vzbujanje.

[DirectX11]

Pametno razmišljanje, vendar tokovna ali napetostna resonanca je neodvisna od vzbujanja. Kot sem prebral je odvisno od tega kaj opazujemo, odvisno od frekvence, torej na abcisi imamo frekvenco na ordinati pa tisto kar opazujemo tok ali napetost.

Kot je v tuji literaturi označeno je serijska resonanca sinonim za tokovno, vendar ne vem zakaj.

http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... es.html#c2

Na tej povezavi, če pogledaš je resonančna frekvenca v obeh primerih približno enaka. Mogoče veš zakaj?

[shrink]

Ne razumeš, mislim ravno na odvisnost \(I(\omega)\) ali \(U(\omega)\): enkrat sistem opisuje diferencialna enačba za tok, drugič za napetost, kar je pač bolj primerno glede na vezavo.

Zaporedno vezani RLC sistem opisuje:

\(\ddot{I}+\frac{R}{L}\dot{I}+\frac{1}{LC}I=\frac{\omega U_0}{L}\cos(\omega t)\),

kjer je \(\omega\) (napetostna) vzbujevalna frekvenca, \(\omega_0=\sqrt{\frac{1}{LC}}\) pa lastna frekvenca zaporedno vezanega RLC sistema, ob kateri pride do (tokovne) resonance.

Vzporedno vezani RLC sistem pa opisuje:

\(\ddot{U}+\frac{1}{RC}\dot{U}+\frac{1}{LC}U=\frac{\omega I_0}{C}\cos(\omega t)\),

kjer je \(\omega\) (tokovna) vzbujevalna frekvenca, \(\omega_0=\sqrt{\frac{1}{LC}}\) pa spet lastna frekvenca tokrat vzporedno vezanega RLC sistema, ob kateri pride do (napetostne) resonance.

[shrink]

P.S. Očitno ima forum zaradi nadgradnje na novejšo različico težave s prikazovanjem enačb stavljenih v TeX sintaksi.

[Roman]

Težave ima še druge. Nekateri roletni meniji so ves čas odprti.

[shrink]

Težave ima še druge. Nekateri roletni meniji so ves čas odprti.

Tudi to, ja, ampak se kaže le v brskalniku Chrome, medtem ko je renderiranje TeX sintakse problematično tudi v drugih brskalnikih.

[DirectX11]

Ne razumeš, mislim ravno na odvisnost \(I(\omega)\) ali \(U(\omega)\): enkrat sistem opisuje diferencialna enačba za tok, drugič za napetost, kar je pač bolj primerno glede na vezavo.

Zaporedno vezani RLC sistem opisuje:

\(\ddot{I}+\frac{R}{L}\dot{I}+\frac{1}{LC}I=\frac{\omega U_0}{L}\cos(\omega t)\),

kjer je \(\omega\) (napetostna) vzbujevalna frekvenca, \(\omega_0=\sqrt{\frac{1}{LC}}\) pa lastna frekvenca zaporedno vezanega RLC sistema, ob kateri pride do (tokovne) resonance.

Vzporedno vezani RLC sistem pa opisuje:

\(\ddot{U}+\frac{1}{RC}\dot{U}+\frac{1}{LC}U=\frac{\omega I_0}{C}\cos(\omega t)\),

kjer je \(\omega\) (tokovna) vzbujevalna frekvenca, \(\omega_0=\sqrt{\frac{1}{LC}}\) pa spet lastna frekvenca tokrat vzporedno vezanega RLC sistema, ob kateri pride do (napetostne) resonance.

V knjigi se resonančno frekvenco izračuna, tako da izračunamo nadomestno impedanco RLC vezja potem pa vzamemo samo imaginarne komponente in enačimo z 0.

Je to logično?

[shrink]

Ne razumeš, mislim ravno na odvisnost \(I(\omega)\) ali \(U(\omega)\): enkrat sistem opisuje diferencialna enačba za tok, drugič za napetost, kar je pač bolj primerno glede na vezavo.

Zaporedno vezani RLC sistem opisuje:

\(\ddot{I}+\frac{R}{L}\dot{I}+\frac{1}{LC}I=\frac{\omega U_0}{L}\cos(\omega t)\),

kjer je \(\omega\) (napetostna) vzbujevalna frekvenca, \(\omega_0=\sqrt{\frac{1}{LC}}\) pa lastna frekvenca zaporedno vezanega RLC sistema, ob kateri pride do (tokovne) resonance.

Vzporedno vezani RLC sistem pa opisuje:

\(\ddot{U}+\frac{1}{RC}\dot{U}+\frac{1}{LC}U=\frac{\omega I_0}{C}\cos(\omega t)\),

kjer je \(\omega\) (tokovna) vzbujevalna frekvenca, \(\omega_0=\sqrt{\frac{1}{LC}}\) pa spet lastna frekvenca tokrat vzporedno vezanega RLC sistema, ob kateri pride do (napetostne) resonance.

V knjigi se resonančno frekvenco izračuna, tako da izračunamo nadomestno impedanco RLC vezja potem pa vzamemo samo imaginarne komponente in enačimo z 0.

Je to logično?

To velja le za zaporedno (serijsko) vezavo. Pa saj si sam dal link, ki to pojasnjuje:

http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... es.html#c1

[DirectX11]

Kje to piše, da velja le za serijsko vezavo? Načeloma so lahko elementi paralelni, pa se potem racionalizira ulomek, nato se enači le imaginarne komponente z 0.

[shrink]

Hja, preberi si:

Serijska vezava:





Paralelna vezava:

[DirectX11]

Impedanca kondenzatorja je:

\(\frac{1}{j \omega C}\)

Če imamo podano da je \(\omega C = 2 S\). Ali potem drži naslednje:

\(\frac{2}{j}\)?

[shrink]

Moraš razlikovati med fizikalnimi in matematičnimi količinami: fizikalne imajo zraven vselej enoto, pa čeprav je ta morda enaka 1, torej brez dimenzije.

[DirectX11]

Torej je rezultat pravilen samo, da sem pozabil \(\Omega\)?

[shrink]

Če je \(\omega C=2\mathrm{~\Omega^{-1}}\) in to vstaviš, kaj dobiš?

[DirectX11]

Dobim, to kar sem napisal.

Edino previden moram biti, ker je admitanca kondenzatorja recipročna, potem se lahko zgodi da sta dva kondenzatorja vezana paralelno, kar pomeni da dobim kup ulomkov znotraj ulomkov. Zato sprašujem če pravilno računam.