Roman napisal/-a:Rock napisal/-a:Materializem je v filozofiji historično minoren z ozirom na idealizem.
Kar pa še ne pomeni, da ni vsaj relevanten, če že ne pravilen. Minornost je pač posledica premoči vere nad razumom.
Si se kdaj zamislil, kako da je bitje, obdarjeno z razumom, izbralo tak odnos?
Definiraj slučajni dogodek.
Odstopim prednost tistemu, ki trdi da slučaj (sprememba) ni povzročen.
Moram zastaviti vprašanje: vesolje per se nima smisla; ne tajiš pa, da je za koga vesolje vendarle smiselno
------------------
Seveda. Ampak ne gre za smisel vesolja, to ga še naprej nima. Če si vesolju pripisal smisel, je vesolje še naprej enako nesmiselno.
----------
... to drugo stališče je sicer napačno.
-------------
Česar pa seveda nisi utemeljil.
--------------------
Je to, kar je tvoje mnenje?
------------------
Vse, kar povem, je moje mnenje.
Si prepričan, da odgovarjaš na pravi post??
Škoda, 'oziroma' ima najmanj 2 pomena: 'ali', ali pa trditev 'porazdeli'.
---------------
Ne sklicuj se po nepotrebnem na semantiko. Še posebej ne, ker sem specificiral: prvo, drugo ali oboje.
Obžalujem, če ti odgovor ni všeč.
Po m. mn. ni toliko važno, kdo ima prav ...
--------------
Ko te berem, imam vtis, da je važno, da imaš (samo) ti prav.
Ambicioznost je vrednota.
Še tebi: tako se ne dokazuje.
-------------
Ne dokazujem. Drugače pa je v citiranem članku izvrstno opisana depresija in njeni vzroki. Izguba smisla pa je posledica, ne vzrok.
------------
Tako 'dokazovanje' ni vredno piškavega oreha.
----------------
Za nepismenega gotovo. Ampak zate sodim, da znaš brati.
----------------
Tako 'dokazovanje' je zavajanje.
-----------------
Kaj v navedenem članku je zavajanje? Konkretno prosim.
-------------------
Ne spuščaj se na vojkovo raven.
------------------
Mi boš dal sebe za zgled? Pa saj nisi resen.
----------------------
V primeru spora moraš biti konkreten. Navesti moraš kritične stavke, iz katerih izvajaš svoj zaključek.
------------------
Nisem biolog, nisem zdravnik, nisem psiholog, niti nisem depresiven. Kaj vendar želiš od mene?
-----------------
BTW, članek v odkazani wikipediji je nestrokoven
-------------------
Glej zgoraj. Kaj konkretno v njem ni strokovno?
Morda poznaš kakega kliničnega psihiatra. Zaprosi ga za oceno članka.
Še ena E. misel: pravi strokovnjak zna razložiti tudi neizobraženi osebi; če ne zna, morda v resnici ni strokovnjak.
------------
Prvič, kje piše, da sem jaz strokovnjak za sodobno fiziko ali za karkoli? Drugič: Poznam kar nekaj Einsteinovih aforizmov, tvojega se ne spominjam. Tretjič: Trditev ne velja. Razlaga ima več nivojev. Najpreprostejša sploh ni zares razlaga in učenec se mora odločiti samo o tem, ali ji bo verjel, če jo je sploh razumel. Četrtič: Marsikaj sem ti že poskusil preprosto razložiti, a poskus ni uspel. V procesu učenja ne sodeluje samo učitelj. Ni kraljevske poti v matematiko, oziroma v tvojem primeru: ni pravniške poti v naravoslovje. Zaradi svoje lenobe pa se ne smeš izgovarjati na učitelja.
Bolj direktna (lažje oblikovana) misel:
• If you can't explain something simply, you don't know enough about it.
• Most of the fundamental ideas of science are essentially simple, and may, as a rule, be expressed in a language comprehensible to everyone.
• It should be possible to explain the laws of physics to a barmaid.
Zgleda, da problema sploh ne prepoznaš.
-------------
Če bi bil, bi ga prepoznal.
--------------
Miruje pa na izhodiščnem in končnem mestu.
-------------
Vidiš, že to ni nujno res. Luna na primer sploh ne miruje. Kako izbereš zanjo izhodiščno in končno mesto?
Vidim, da si moral dodati "nujno". - Vseeno, ali v vesolju kaj miruje?
Imamo torej dve stanji: telo miruje, telo se giblje.
---------------
Prav.
-----------------
Kajti če telo miruje, ni na istem mestu, kot če se giblje.
------------------
Ne gre za to. Tudi, kadar se giblje, je v določenem trenutku na točno določenem mestu.
Se mi je zdelo, da ne prepoznaš problema.
Kadar miruje, lociranje ni problem. Drugače je, ko se giblje.
---------------
Kakšen problem naj bi bil lociranje gibajočega se telesa?
---------------------
Omenjaš teoretično fiziko: njena dognanja so ti le v pomoč; ti si tisti, ki si za svoj odgovor odgovoren, a tudi imaš zasluge.
-------------
Zasluge imam kvečjemu za razumevanje, zveznost prostora in časa pa zelo dobro rešujeta paradoks gibanja, ki to sploh ni.
Ta zveznost je zgolj začasna podmena (dokler ne najdemo morda nekoliko ustreznejše).
Problem so zaznali že st.gr. filozofi (in ga humorno predstavili, npr. v paradoksu o 'leteči puščici, ki miruje').
---------------
Problem takih paradoksov je v teoretičnem ustavljanju časa, kar je seveda (humorno ali ne) nesmisel. Paradoksi so namišljeni.
Še ena E. misel:
The human mind is unable to conceive of the four dimensions.
Zaznava je subjektivno pravilna
-------------
To ničesar ne spremeni. Seveda je zaznava pravilna, saj res vidimo črne pike. Ampak to, da vidimo črne pike, ni podatek čutnega organa, ampak je v možganih predelana informacija. Oko teh pik ne vidi, ustvarijo jih možgani. Skrbeti bi te moralo razhajanje med zaznavo in dejanskostjo. Če si pred kratkim gledal na NGC epizodo "Praznoverje" iz nanizanke "Brain Games", si na konkretnih primerih videl, kako možgani spreminjajo informacije čutov, večinoma v smislu, da zapolnjujejo praznine. Če imaš možnost ogleda za nazaj, ti svetujem, da jo pogledaš.
Človek ni zmes izoliranih delov. - Nisem gledal (info sem si zapisal, hvala).
in omenjena situacija je taka, da je pomemben subjekt, ne objekt
-----------
S tem si povedal, da ni pomembno, kaj je res, ampak kako možgani interpretirajo svet. Zato pa je po svetu toliko vere, praznoverja in predsodkov.
Stališče medicine v primeru fantomske bolečine: lahko, da so analgetiki smiselni.
Ali nisi malo prej govoril o napačni zaznavi?
----------------
Vedeti moraš, da je zaznava izid možganske obdelave (interpretacije) čutnih podatkov. Seveda je zaznava resnična, občutka se namreč zavedamo. Ampak to, da nas boli okončina, ki je več ni, bi moralo dati misliti, kajne.
Očitno iste okoliščine različno razumeva.
Zaznava bolečine (realnost občutka bolečine) je pravilna, interpretacija zaznave (ne "zaznavnega aparata") ne.
-----------
Prav, ampak pri fantomski bolečini sploh ne gre za čutni podatek. Bolečino si izmislijo možgani brez podlage na čutnih informacijah. Bolnika res boli, to čuti, ampak to je že interpretacija procesov v možganih.
Možgani prejmejo 'tlfx iz nebes'? - bi vprašal D. BROWN.
Se absolutno ne strinjam: kriteriji (o katerih opetovano govori Bargo, in tu jaz) se ne nanašajo "na razliko do dejanske vrednosti", ampak na objekt opazovanja (na sàmo dejansko vrednost).
-------------------
Sama dejanska vrednost vendar ni znana, zakaj bi jo sicer želeli meriti. Vse, kar imamo na voljo, so meritve, ki so približki dejanske vrednosti, ne pa dejanska vrednost sama. Teoretična natančnost je razlika do dejanske vrednosti, v praksi pa razkropljenost meritev okoli povprečja.
Očitno obstaja nepremostljiva razlika med filozofijo in izkustveno znanostjo. (
dejanska vrednost vendar ni znana vs.
razlika do dejanske vrednosti)
Ali z drugimi besedami: če ne poznaš dejanske vrednosti, ne moreš govoriti o približevanju k njej. (E. se je v tej zvezi imenitno izrazil, 'domnevna realnost' - zoper to pa ni ugovora.)
In vsega ne bomo nikoli poznali.
-------------------
Ne, a to, kar poznamo, je bilo nekoč nepredstavljivo. Pri napovedih je treba biti previden.
Paradoksalen ZENON bi te bil vesel: v isti vrstici se na začetku strinjaš, na koncu ne več.
In kako ti pojasnjuješ zlo?
--------------
Zlo je vse, kar povzroča trpljenje.
------------
Vprašanje je želelo odgovor na 'zakaj', ne na 'kaj'.
---------------
Podal sem zgolj mojo definicijo. Vprašanje 'zakaj' ni znanstveno, lahko pa ti odgovorim v podobnem smislu: Zlo obstaja zato, ker tako delujejo naravne zakonitosti.
Vprašanje 'zakaj' (vprašalnica sprašuje po vzroku) je edino znanstveno (v interpretaciji izkustvenih znanosti).
O ničevosti (nečimrnosti) govori Pridigar v Bibliji, ne jaz.
---------------
Hm, spet pljuvaš v lastno skledo. Saj menda citati niso dovoljeni, so zavajajoči.
Ah, Roman. Ne ločiš med navedbo vira in dokazovanjem?
Zato Cerkev svoj čas ni dopuščala samostojnega branja Sv. pisma.
-----------
Ne zato. Vzrok je drugje. Vsako branje Svetega pisma je privedlo do herezij, ki so imele večinoma krvave posledice. Cerkev je preganjala tudi znanost, ker je znanje pač vedno ogrožalo vero.
Cerkev je znanost promovirala in ščitila.
Z zlom se ne smemo sprijazniti, ampak se moramo boriti proti njemu (yin-yang).
--------------------
Se strinjam. A spet ni vse tako enostavno. Zlo je neuničljivo. Proti nasilju se ne moreš bojevati mirno, nenasilno. Proti mafiji se ne moreš bojevati z demokracijo. Krog je zaključen.
Borba z zlom je večstranska. (Si predstavljaš, kaj bi bilo, če bi zla ne bilo več?)
Zadevni nauki niso problem - ampak trenutno ne obstaja atmosfera za močnejšo pastoralo.
---------------
Nauki so problem, ker imajo škodljive primesi. Atmosfera je v preteklosti že bila, pa se je izkazalo, da je bilo takrat zla še več.
Bojim se, da se zopet nisva razumela.
Vrednost, ki jo merjen predmet ima, in se ji z meritvijo v okviru natančnosti merilne naprave približujemo.
-------------
Kako veš, da se ji približuješ, če jo šele iščeš?
-------------
Ker se meritve med seboj zelo malo razlikujejo. Vse meritve so znotraj nekega območja, s katerim nazadnje definiramo natančnost merilne naprave.
Izmerke primerjaš z vrednostjo, ki je ne poznamo?
Besedici 'vse' (pri ničevo in nečimrnosti) arbitrarno pripisuješ različen pomen.
---------------
Ravno narobe, 'vse' v obeh primerih enako pojmujem, zato pa vidim razliko med ničevostjo in nečimrnostjo.
Mirno lahko privzamem, da Pridigar ni poznal (tvojega) računalnika.
Zgolj zatrjevanja ne zadoščajo, potrebni so dokazi.
------------
Poleg tega pa je treba dokaze tudi razumeti, ti pa jih niti videti nočeš.
Podaj trditve, ki me bodo nagovorile.
Je velika škoda, da nisi podal svojega razumevanja?
-----------
Tudi Einstein je bil zmotljiv.
Nasprotne trditve ni bilo.
Že leta 1927 je fizika sama opisala značilnost QM. - In do sedaj ne poznam dognanja, ki bi naravo pojava QM v pogledu njegove objektivne določenosti oz. (subjektne) določljivosti očrtal drugače.
-----------------
Kaj naj odgovorim? Pouči se. Nobenega vzroka ni, da bi radioaktivni atom razpadel ravno v nekem trenutku. Nobenega vzroka ni, da bi se delec ob zlomu valovne funkcije zaradi meritve pojavil ravno na tistem mestu, kjer ga je meritev našla. To so eksperimentalno potrjene znanstvene ugotovitve
Naj ponovim: očitno QM še ni 'znanstvena teorija'.
Lahko pa na primer zastavim filozofsko vprašanje: Ali sme znanstvenik raziskovati/objaviti, če sumi, da utegne oblast odkritje zlorabiti.
----------------
Ja, vprašanje je umestno.
-----------------
In pri tem za ilustracijo navedem 'projekt Manhattan' iz 2. sv. v.
-----------------
Zakaj pa ne začneš z izumom ognja, kolesa, loka in puščic?
Puščica ubije enega človeka, at. bomba pa ima katastrofalen trojni vpliv.
Se ti zdi, da si konsistenten? (Osnovno, kar je za znanstveno teorijo potrebno, namreč matematični model in eksperimentalna potrditev le tega, kvantna mehanika ima. Torej ne gre za nauk, ampak za teorijo.)
Govorila sva o interpretaciji kvantne mehanike. Sicer pa, zakaj bi opis znanstvene teorije zadovoljil samo aplikativce?
Tozadevno obstaja bistvena razlika med fundamentalnostjo in aplikativnostjo.
filozofija je precizna in univerzalna (zato moraš pri branju filozofskih tekstov paziti, da ne boš stavka iztrgal iz konteksta)
--------------
Ja, ampak bolj ko se spuščam vanjo, bolj vidim, kako si izmišljuje stvari, ki jih ni, in jih potem nadvse modro preučuje.
Iz filozofskega sveta: Ni je neumnosti, ki je filozof ne bi izrekel. - Kvazinaravoslovje ni unikum.
Kje si pa prej bil? 
