Če bi na kup dal res samo najbolj poštene, prijazne, dobre itd. ljudi, kako bi jih prepričal v izvršitev tega načrta? Dejstvo je, da za uresničitev takega načrta moraš biti rahlo... premaknjen.
Ko (če) bo človeštvo tako daleč, da bo to edina možnost da preživi, ne bi smelo biti preveč težko pri prepričevanju. Za vsako revolucionarno idejo moraš biti rahlo... premaknjen.
Kako bi takšen načrt vplival na njih?
V primerjavi z izumrtjem človeštva je ta rizik vreden tveganja. Po resnici povedano pojma nimam, kako bi uresničitev takšnega načrta vplivala na "Izbrance", verjetno pa bi se veliko bolje obnesli, kakor normalni ljudje.
Kako bi altruiste prepričal v tvorjenje organizacije, ločene (in nad po vrednosti) od vseh ostalih?
Izbranci bi pred altruizmom (človekoljubnost) morali imeti eno nepogrešljivo lastnost, ki bi prednjačila: "človeštvoljubnost" Ob prejšnih predpostavkah jih potem ne bi bilo težko prepričati. Žrtvovanja so potrebna.
Brez spremembe psihe od zunaj tudi ni zagotovila, da še tako prijazno vzgojen človek ne bo postal nestabilen ob kakšni naravni nesreči, izgubi imetja, družine, itd..
Je pa manjša verjetnost, kakor pri ljudeh z neustrezno vzgojo. Dokler je nestabilen posameznik ali dva, ni problema, jih nekako stabilna družba stabilizira; ta se pojavi, ko postane nestabilnost stalnica.
Mimogredede, zakaj po bibliji vesoljni potop ni imel dolgoročnega efekta?
Verjetno tisti, ki so pisali zgodbe niso verjeli, v možnost novega začetka človeštva brez zla. No, moje mnenje je, da niso niti pomislili na to. Kolikor vem Biblija ne poda nikakršnih (eksplicitnih) odgovorov na tvoje vprašanje.
Poleg tega ideja nikoli ni bila izvedena. To je le zgodba pisana v opozorilo vsem z (očitno) rušilskostjo in moralno strašilo za vernike. Nič več.
Tvoje vprašanje me je asociiralo na zanimivo vprašanje iz igre, ki sem jo pred kratkim igral :
What can change the nature of a man?
Zakaj je nujno sprejeti samo res tiste najbolj prijazne? Jaz menim da človeka ne naredi nestabilnega (ali rušilnega) samo on in njegovo osebno razmišljanje (torej dotedanja vzgoja po sebi), ampak dosti pripomore trenutni vpliv okoliščin, družbe, znancev. Rekel bi da je marsikdo kogar imam za nestabilnega v pravi družbi lahko stabilen.
Če nekateri v današnji (še dokaj stabilni družbi) ne uspevajo stabilno, ne moreš pričakovati, da jih bo okolje spremenilo in bodo potlej postali povsem stabilni. Prevelik rizik so, njihova rušilskost je (ne samo potlačena, ampak) odkrita, očitna.
V novi družbi bo vpliv okoliščin, družbe, znancev najbližje optimalni popolnosti.
P.S. Imejva pa v mislih, da sem si to idejo zamislil, kot zadnji plan, "la der des der", najtanjšo rešilno bilko človeštva, ko bodo čisto vse ostale možnosti odpadle.