Prav, sam si tako želel. Kje smo mi to? Aha, prenos energije. hm.
Smeh je po svoji naravi kratek in zato daljša pripovedna proza ni najprimernejša zanj, vi pa zadnje dni izkazujete samo neujemanja, nič zmot in kot veš sam, je glavni problem neujemanj da sčasoma zameglijo dejanskost in tako sem kljub smejalnim krčem začel razmišljati kako pomagati možu, da bi pomagal sebi. Nenazadnje zmeraj je nekdo prvi, a ne!?
Pa sem se spomnil Rocka in njegovih pridig o Bibliji in evo tam poiskal nasvet, ki naj koristi vsem.
Evangelij po Luku 5
Jezus pokliče prve učence
(Mt 4,18-22; Mr 1,16-20)
Ko je množica pritiskala nanj in poslušala Božjo besedo, on pa je stal ob Genezareškem jezeru,
je zagledal dva čolna pri bregu; ribiči so pravkar stopili iz njiju in izpirali mreže.
Stopil je v enega izmed čolnov, bilje Simonov, in Simona prosil, naj odrine malo od kraja. Sedel je in učil
množico iz čolna.
Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!«
Simon mu je odgovoril: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli, a na tvojo besedo bom vrgel mreže.«
In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, tako da so se jim mreže začele trgati.
Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Prišli so in napolnili oba čolna, tako da sta se
začela potapljati.
Ko je Simon Peter to videl, je padel Jezusu pred noge in rekel: »Pojdi od mene. Gospod, ker sem grešen človek!«
Nad ulovom rib, ki so jih zajeli, je osupnil on in vsi, ki so bili z njim,
prav tako pa tudi Jakob in Janez, Zebedejeva sinova, ki sta bila Simonova družabnika. Tedaj je Jezus rekel Simonu: »Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi.«
In ko so potegnili čolna na kopno, so pustili vse in šli za njim.
Tebi predlagam, da greš za nekaj časa lovit ribe, bodi ribič, samo brez mreže, da tako pozabiš na trenutno dogajanje.
Kaj veš, mogoče pa boš potem lahko "lovil ljudi", Mirkec.
