No, zakaj se ti zdi neumno? Kar se pa očitnosti tiče, ja za božjo voljo Roman, seveda je to več kot očitno, saj se ti vendar napisal, da je 2+2=10 v trojiškem sistemu. To, da je matematika stvar dogovora tudi veš in tako pride, da ne razumem KAKO si ocenil stanje kot "neumno". To, da predpostavljaš, iz navade, da gre za desetiški sistem, če stvari niso navedene drugače, razumem tako, da ...
Naslavljanje, predalčkanje je stvar perspektive, pomembno je itak zavedanje.Roman napisal/-a:Temu rečeš naslavljanje? Gre samo za zgrešeno predalčkanje.Bargo napisal/-a:Se sprašujem kako deluje pi tebi, ko te naslavljanje z vernik vznemirja?
Naj wiki zadošča:Roman napisal/-a:Navedi definicijo številskega sistema.Bargo napisal/-a: številski sistem je urejen po definiciji
Številski sistem
Števílski sistém ali števílski sestàv je sistem, v katerem so urejena števila. V rabi je pozicijski sistem ali sistem z mestnimi vrednostmi, v katerem je vsako število izraženo v obliki polinoma osnove b številskega sistema:
...
Pogoj (3) je posebej zanimiv, a ne?
Daj no, kot da jih ne bi poznal. hm.Roman napisal/-a:Tudi aksiome navedi.Bargo napisal/-a: konstruiran z aksiomi
Julius Wilhelm Richard Dedekind
Leta 1882 je s Heinrichom Webrom objavil članek, kjer sta uporabila Dedekindovo teorijo idealov v teoriji Riemmannovih ploskev. Leta 1888 je objavil delo Kaj so števila in kaj bi morala biti? (Was sind und was sollen die Zahlen?), kjer je določil neskončno množico po svoji poti. Tukaj je pokazal kako lahko aritmetiko izpeljemo iz množice aksiomov. Enostavnejša, vendar enakovredna inačica, ki jo je leto kasneje 1889 določil Peano je veliko bolj znana.
Dedekind - Peanovi aksiomi:
a. 1 je naravno število.
b. Vsako naravno število n ima natanko enega naslednika n*, n* := n+1.
c. 1 ni naslednik nobenega števila.
d. če je n*=m* potem je m=n. (če sta naslednika enaka sta tudi števili enaki)
e. Vsaka množica, v kateri je 1 in ki z vsakim številom n vsebuje tudi n*, vsebuje vsa naravna števila.
Ti aksiomi pred razumevajo urejenost in ravno zato so aksiomi!
Evo, sem odgovoril. Torej si spregledal?Roman napisal/-a:No, ko boš odgovoril, bova videla, če gre res za skrivanje.Bargo napisal/-a: v tem se že skriva njegova ureditev
Zakaj meniš, da "Aristotelova potentia pač ne obstaja" ali mogoče celo KAKO si prišel do takšnega mnenja?Roman napisal/-a:Kaj pa bi ti pomagalo?Bargo napisal/-a:Zatrjevanje mi ne pomagaRoman napisal/-a:Aristotelova potentia pač ne obstaja.
Si pa posrečen, to vendar pomeni, da nisem kupil tvoje vere, kar sam jo imej.Roman napisal/-a:Tako zlahka te prepričam?Bargo napisal/-a: če tako verjameš bodi tako.
Od kdaj katerega leta naprej pa gre za "sodobno naravoslovje"?Roman napisal/-a:Potem si povsem v skladu s sodobnim naravoslovjem.Bargo napisal/-a: Čutim, zaznavam in sklepam, da je kompleksnost velika in narašča
Izvedel, kot naredil, dosegel cilj.Roman napisal/-a:Kakšna je razlika med znanjem in vednostjo?Bargo napisal/-a: znanje zmeraj ni potrebno, da bi nekaj izvedel
Kdo pa je tebe naredil? Kako se pa sestavljaš in ohranjaš svojo celoto? Torej, kdo/kaj te izdeluje, če ti ne veš KAKO se izdeluješ?Roman napisal/-a:Če izdelovalec nisi ti, gotovo ne.Bargo napisal/-a: ni potrebno vedeti KAKO je bilo narejeno, da bi bilo narejeno.
No, pretiravati ti ni potrebno s tem ko zapišeš, da bi bila vera osnova vsega, ker to je že potem super vera.Roman napisal/-a:Mešaš pojme. Bom poskusil pogledati še drugače: Tvoj moto, da je vera osnova vsega, ti predstavlja edino trdno podlago, od katere je odvisna tvoja identiteta, integriteta, samopodoba, življenje sploh.Bargo napisal/-a: Tvoja vera je res neverjetna.
"Edino" je spet mimo tako da ...Roman napisal/-a: ... ti predstavlja edino trdno podlago, od katere je odvisna tvoja identiteta, integriteta, samopodoba, življenje sploh.
Kar se pa "identiteta, integriteta, samopodoba, ... " in takšnih ego stvari tiče je očitno, da temeljijo na veri, a ne?
Ker te skrbi "estetika in morala" moram reči samo "odlično vernik", ali če povem drugače: "V/Z iluziji boš težko uničeval iluzijo".Roman napisal/-a: Res ne bi bilo lepo niti moralno od mene, da bi ti poskusil uničiti tako iluzijo. Torej se bom potrudil in na tvoje verske pripombe ne bom več ugovarjal.
Mogoče, mogoče pa zaradi pomankanja vedenja.Roman napisal/-a:To bo zaradi prešibke vere.Bargo napisal/-a: Vidiš, JAZ nisem niti prepoznal ponujenega
Veš tako naiven pa že nisem, da bi kar tako sprejel svet, kot ga ti rišeš, "pih, preproga, japa jade."Roman napisal/-a:Glej, koliko nevere žari iz tebe.Bargo napisal/-a: preproge nikoli ni bilo
Kdo pa pravi, da si moraš kaj izmišljevati dodatno? Če pa že, itak velja, da si lahko izmišljuješ samo v okvirju pravil znotraj katerih je tudi izmišljevanje samo.Roman napisal/-a:Čemu bi si poleg pravil, ki jih ima že narava sama, izmišljevali še božje? To bi bil pravi pleonazem.bargo napisal/-a:Ja, zakaj pa ne?Roman napisal/-a:Predlagaš torej, da so pravila od boga?
Nujno ne vendar nestabilnosti ni brez spreminjanja, torej spreminjanje je potreben pogoj za nestabilnost.Roman napisal/-a:Spreminjanje ne pomeni nestabilnosti.Bargo napisal/-a: Mogoče je, da narava ne pozna neobstoja in vendar je nestabilna, saj se vendar vse spreminja.
Aja, mi smo nestabilni, zvezde so nestabilne, atomi so nestabilni, elektroni so nestabilni, ...Roman napisal/-a:Omenjanje stabilnih zakonov in nestabilne narave je zavajanje. Skuša narediti vtis, kot da so zakoni nekaj drugega kot narava.Bargo napisal/-a: Res, kako si pa prišel do tega, da gre za zavajanje?
Vidiš, nestabilne strukture s stabilnimi fizikalnimi zakoni, a ne?
Zanimivo.Roman napisal/-a:Iz tvojega enačenja med spreminjanjem in nestabilnostjo. Taki primeri me vedno osupnejo: trdiš in v isti sapi zanikaš svojo trditev.Bargo napisal/-a:Ne, od kod ti to?Roman napisal/-a:Mar bi stabilni zakoni morali pomeniti negiben svet?
Oboje.Roman napisal/-a:Nisi jasen. Kaj spreminjamo, vedenje ali svet?Bargo napisal/-a: Kako se kreira/ustvarja vedenje o svetu, ki se izraža tako, da ga spreminjamo?
Kaj pa je potem, če ni delo z zakoni?Roman napisal/-a: Seveda počnem, ampak to ni delo z zakoni.