Joj, teorija brez prakse praviš.
Koliko let talimo zlato, železo, baker, svinec itd...
Po tvojem, za živo srebro (uporabljali so ga že pred 30.000 leti v okolici današnjega Beograda), so v recepte, ki so živo srebro vsebovali, pisali seveda simbol Hg....
Kaj so preimenovali apifit?Neuspešno, dokler se ni pojavil http://ohmycode.ru/packaging/royal-aliksir.html.
Vseeno v vazicah ni rdečkastega praška, o katerem so govorili Kitajci, Arabci, evropejci.
Prej odgovori na trditev: utegneš si predstavljati prozornost na prozorni podlagi?Vprašal sem te, kaj je vmes.Nič ne obstajaGovorim o prostoru med telesi. Če se recimo dve kocki v vakuumu ne dotikata, kaj je vmes?
Nič se uporabi za nekaj ki ni, ne za nekaj ki je, podčrtujem, da med atomi, v vakuumu, v nematerialnosti in v 'sanjah' je nemogoče, da je temperatura odsotna.
Sem napisal 't.i. nič', ker si napisal kao da materialnost izvira iz niča. Taka izjava je nemogoča, zato sem besedi nič dodal 't.i.'.Če je nič, tudi temperature ne more biti.niču je nemogoče, da ni temperature.
In vseeno, če napišem da v niču je temperatura prisotna, se ne motim, ne zgrešim, ampak ti me ne štekaš.
Gojiš moj dvom, da razumeš kar je tebi prav:Hvala. In v njem piše, da tudi v vakuumu telo oddaja (seva) svojo toplotno energijo. Vprašanje pa je, ali bi to res občutili (kot mraz seveda), kajti čutila za toploto čutijo razliko med temperaturo kože in temperaturo dotikajočega se telesa, ki ga v tem primeru ni.
- govora je bilo o tem, da si je že kdo zastavil vprašanje glede temperature v vakuumu
- vprašanje če bi res to občutili je vseeno povezano s temperaturo v praznem prostoru
- naše telo, v praznem prostoru, brez upoštevanja ostale materialnosti, bi zaznavalo zunanjo temperaturo in notranjo temperaturo: je morda povezano z voljo, počutjem, oziroma bolje z nihanjem psihičnih aktivnosti?
Vidiš, da kompliciraš preveč. Poleg tega nisi ostal na prejšnjih izjavah.Samo če definiraš trenutek kot časovni interval z začetkom in koncem. Če pa definiraš trenutek kot časovno točko, pa to ni res.
Se mi zdi tudi, da ne vidiš do česa bi pripeljalo: večji del današnjih struktur bi propadel, nastala bi pač nova delovna mesta.Se mi je zdelo.Za frekvenčno sem že hodil naprej z mislijo.
Vprašaj Pehto.(al-iksir)Ta podaljša življenje?
Hočem reči, da sem zamenjal zaporedje stavkov, ali da je neumni računalnik, kakor večkrat, obrnil po svoje (zato se lahko zahvalimo, da je software nematerialen, ker če ne bi ga že pobral ven), čeprav sem pregledal tekst.Hočeš reči, da se dilatacijski koeficient spreminja s časom? In kako iz njega dobiš gostoto?gostoto potom trenutnega dilatacijskega koeficienta.
Temperatura je konstantno nihanje, je logično, da se cte spreminja (matematično nepredvidljivo).
Gostoto dobim potom primerjave z ostalimi atomi, volumen potom trenutnega cte.
Če greš spat pijan ne sanjaš, če greš spat trezen pa te organizem 'omami'.Hočeš reči, da če si šel pijan spat, si spal trezen?
Entitete so znatno bolj aktivne med našim spanjem. Atomi, ki so med dnevom skladiščili informacije, jih ponavljajo še naprej. Povezani smo z živalimi, rastlinami in morda z mrtvimi.In od kod (in kam) naj bi informacije prihajale?Vsak človek, med spanjem, izloča dmt; govorila sva o prihodu informarcij med spanjem.
Zakaj prihajajo informacije?
Ker po želji, lahko razumemo kaj več glede nas, glede stvarstva.
Kako prihajajo?
Nematerialno.
Občutek sevanja izhaja iz termične dilatacije.Toploto in mraz občutimo s pomočjo čutil v koži. Znotraj kože, v telesu teh čutil ni.Saj, začetni občutek je na koži, ampak nadaljni občutek 'notranjega gretja' je vezan na informacije od atoma do atoma.
Upoštevaj, da mikroskopsko je telo sestavljeno iz atomov: če se eden razširi, porine ostale , v trenutku.Toplota se širi z neko hitrostjo, za raztezanje velja isto.Potom raztezanja je prenos podatkov, takojšen.
Od daleč bi bilo res, če ne bi bili gravitacijski valovi zgrešeno preštudirani: mlaka se širi in absorbira del valovanja; valovanje naj bi bilo podproizvod razlike v volumnu. ...tega pa ne merimo z interferometrom (v bistvu fizika se približa realnosti, ampak uporablja zgrešene pojme itd.)Znanstvena fantastika torej. To me spominja na roman "Planet treh sonc" Vladimirja Babule, kjer razlaga hipni prenos informacij s pomočjo gravitacijskih valov.potom atomskih vezi (naj bi že obstajale, naravno), bomo lahko govorili brez čakanja (če bomo razumeli kako uporabljati raztezanje)
Na pamet mi je prišel primer, ki ne znam če je najboljši. Testiran je v primeru manjše razdalje. Vzemimo v primer seebeck termometer dol 10 km; na eni strani (kjer zaznava temperaturo) ga segrejemo s plamenom: v kolikšnem času dobimo rezultat meritve?*
*termometer je nastavljen na 0 voltov, kadar ga segrejemo bo merilna naprava zaznala takoj razliko v voltaži? Recimo, da je termometer iz cezija (Torej se ne bi šlo samo za kable)
Navadno zaznavamo kakor si navedel. Možnost zaznavanja potom še 'nepoznanih' signalov je stvar zanimanja.Ne, signal potrebuje za potovanje po nevronu določen čas, sicer kratek, a ne pride takoj. Seveda pa čutni centri v možganih potrebujejo še nekaj časa, da signale sprocesirajo v zaznavo.Ja, signal pride takoj.
Nismo kar tako enostaven organizem, v sebi skrivamo vse kar obstaja v naravi.
Ni kaj pojasniti, je treba videti. Vseeno dam zrnce: žarek svetlobe lahko nosi za seboj atome? Se lahko nekateri atomi zaustavijo v določeni točki? (ni rečeno, da potujejo na svetlobni hitrosti; svetloba jih lahko premika počasi, ti pa se zaustavijo zaradi določene sile).Pojasni.Imam v mislih kar sem videl z mojimi očmi s pomočjo naprav, ki niso elektronske.
Iz mojega vidika pomeni, da če se elektron pojavi v orbitali z 'višjo energijo', se gre za trenutno dilatacijo. Kakor razlaga je kemijsko nepopolna, ampak kaže, da se je nekdo že spraševal glede termične dilatacije atoma.Ne vem.Vseeno kaže razliko v volumnu.Samo, če pozabiš, da je elektron v orbitali z višjo energijo tam samo zelo kratek čas.
V pismu, ki ga je poslal Einstein je omenjen še en znanstvenik. Einstein ni bil nezmotljiv pri teoretiziranju gravitacijskih valov ali pri uničevanju te teorije?Ne, tudi Srečko piše o tem, ampak on je itak proti vsaki resni znanosti, tako da ga ni treba resno jemati. In tudi Einstein ni bil nezmotljiv. Kako sicer pojasnjuješ poskus z dvema režama?
Makroskopsko, železne kroglice opravijo delo kakor 'elektron' v kablih. Kaj če bi kroglice dirkale 150.000 kilometrov na sekundo?Ne, razlika med atomom in elektronom je velikanska.Glede železnih kroglic v magnetni cevi: kaj ni to makroelektrika (če bi zadnja kroglica premagala moč magneta in bi švignila naprej)?