Čudeži in znanost

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
Odgovori
Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

bargo napisal/-a:
28.8.2017 8:33
Vse je relativno, a ne.
Ne. Vse je absolutno.
Ne. Med relativnim in absolutnim ni nobene razlike.
Roman napisal/-a:Kako veš, da obstaja možnost?
Kaj pa bi naj preprečevalo sestavo in trajanje ene molekule vode?
Menda ne možnost?
Recimo za opazovanje gravitacijskih valov je potrebna že zelo velika natančnost.
Ja, ampak spraševal sem te po poljubni natančnosti, a ne.
Velja pa, da ta postopek menjave poteka v tebi, s teboj, pri čemer imaš občutek kontinuitete.
No, s kontinuiteto najbrž nimaš v mislih nespremenljivost.
Saj ne ponujam samo eno, ne gre namreč za ekskluzivni ali.
To je koristno posebej poudariti.
KAKO potem razlike v strukturi?
Po naravni poti.
Kje se hranijo razlike, ki so očitno merljive?
Če drugega ne, v genskem materialu. Forenziki znajo precej dobro razlikovati med posamezniki.
ali nismo mi tisti, ki smo definirali materijo?
To nič ne pomeni, razen tega, da se lahko pogovarjamo. Materije nismo ustvarili.
Veš, ta vrsta materije, me spominja na točko, ki postane oprijemljiva/realna šele na presečišču dve premic.
Zakaj bi bila ta trditev točna?
Samo od kod pa potem izrazite spremembe?
Katere spremembe imaš v mislih? Že medicina ve marsikaj povedati o spremembah.
Kako se povečuje stopnja zavesti, če velja, da se zmeraj bolj zavedamo zunanjega in tudi notranjega okolja?
Zavest nima samo vrednosti 0 ali 1, imamo različne stopnje med komo in normalno zavestjo. Vprašanje je, ali se lahko zavest povečuje preko neke meje. Mistiki radi govorijo o nadzavesti oziroma višji stopnji zavesti, čeprav se mi zdi, da gre pri tem bolj za približevanje nezavednemu, kar je nižje od zavesti.
Sfera seveda ni isto kot krogla, krogla je telo, ki ima globino, sfera ne.
Če si črpal od tule https://sl.wikipedia.org/wiki/Sfera, si verjetno pomešal nekaj pojmov.
Poglej, po transformaciji v polarne koordinate sva pač dobila eno dimenzijo kot konstanto (točko!) in tako nama ostaneta še samo dve prosti spremenljivki, torej, za opis lokalnega gibanja po sferi zadoščata dve prostorski koordinati in ena časovna, če (ker) pač gre za gibanje.
Še mesta na površju krogle nisi prav definiral, pa se že greš gibanje. Za vsako točko na sferi so potrebne tri spremenljivke, tudi v polarnih koordinatah. Polmera pač ne moreš ignorirati. Ampak pustiva matematiko, nama že večkrat ni šla.
Kaj če je izhodišče v neskončnosti?
Dobiš ravnino.
Roman napisal/-a:Prav, v katerih težavah sem, ker nisem mogel priti do resnice?
Katerih? Velikih vendar.
Spet se hočeš izmuzniti. "Velik" je odgovor na vprašanje "kakšen", jaz pa te sprašujem, katere so te težave, ki naj bi jih po tvojem imel.
Če si imel v mislih kroženje
Zakaj bi imel to v mislih? Govorila sva o tvoji poti in obračanju za 180 stopinj.
Kaj pa potem predstavlja spoznanje?
Najprej se morava dogovoriti, ali pod spoznanjem misliva definicijo 1 iz SSKJ (spoznavati 1. na osnovi zaznav, podatkov in umske dejavnosti prihajati do a) poznavanja česa, b) védenja) ali definicijo 2 (spoznavati 2. prihajati do poznavanja pravih, resničnih lastnosti koga, česa na osnovi dejstev, izkušenj). Oziroma, ali spoznanje pomeni tudi že njegovo točnost oziroma pravilnost.
Ali ni subjektivnost objektivna?
Je in ni. Spoznanje (v bistvu je to kar sinonim za mnenje) je lahko usklajeno z resničnim svetom, ni pa to nujno. Zato je subjektivno. To, da to mnenje sedi v nevronih, pa je objektivno dejstvo.
Ali resnično velja, da je objektivnost samo neko povprečje subjektivnosti?
Nikoli nisem računal povprečja kakršnihkoli mnenj. Poleg tega pa soglasno skandiranje množice ne pomeni njene objektivnosti.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Roman napisal/-a:
28.8.2017 19:29
bargo napisal/-a:
28.8.2017 8:33
Vse je relativno, a ne.
Ne. Vse je absolutno.
Ne. Med relativnim in absolutnim ni nobene razlike.
Aja, in ko jaz vidim neko stvar rdeče in ti modro je absolutno kakšne barve?

Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:Kako veš, da obstaja možnost?
Kaj pa bi naj preprečevalo sestavo in trajanje ene molekule vode?
Menda ne možnost?
Ravno možnost ti daje rezultat, ki ga ti ne priznavaš in s tem zanikaš princip na katerem temelji tekoča voda.

Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Recimo za opazovanje gravitacijskih valov je potrebna že zelo velika natančnost.
Ja, ampak spraševal sem te po poljubni natančnosti, a ne.
Si, in poljubna natančnost postane zanimiva šele ko obstoječa dosežena natančnost ne zadošča več za razlikovanje razstavljenega.
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Velja pa, da ta postopek menjave poteka v tebi, s teboj, pri čemer imaš občutek kontinuitete.
No, s kontinuiteto najbrž nimaš v mislih nespremenljivost.
Seveda ne, vse se spreminja, samo periodika je različna Nekatere spremembe pač imamo veliko daljši cikel in so videti zato kot trajnost.
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Saj ne ponujam samo eno, ne gre namreč za ekskluzivni ali.
To je koristno posebej poudariti.
Vidiš, to je verjetno posledica trajnosti, kjer v pogovornem jeziku ali ali pomeni ekskluzivni ali medtem ko je v izjavni logiki obratno definirano.
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: KAKO potem razlike v strukturi?
Po naravni poti.
Ta je dobra. Saj se še spomniš, edino kar je je narava in če tako potem druge poti itak ni. No, razen nastanka nitrofoskala, ki nastane po naši poti in je zato umeten. :wink:
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Kje se hranijo razlike, ki so očitno merljive?
Če drugega ne, v genskem materialu. Forenziki znajo precej dobro razlikovati med posamezniki.
Genetika, kot nek načrt sprememb skozi čas, torej kakšen boš, še preden si se rodil. Saj se hecaš, kaj ne? Ali ne bi bila to že usoda?
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: ali nismo mi tisti, ki smo definirali materijo?
To nič ne pomeni, razen tega, da se lahko pogovarjamo. Materije nismo ustvarili.
Seveda ne pomeni nič, ker smo kreirali vse iz materije, kako materija je pa zagonetka! 8) Vera, kolega vera.
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Veš, ta vrsta materije, me spominja na točko, ki postane oprijemljiva/realna šele na presečišču dve premic.
Zakaj bi bila ta trditev točna?
Točka, dobi smisel šele na presečišču nečesa, a ne?
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Samo od kod pa potem izrazite spremembe?
Katere spremembe imaš v mislih? Že medicina ve marsikaj povedati o spremembah.
Skoraj vse vede govorijo o spremembah, ker edino kar je trajno so spremembe.
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Kako se povečuje stopnja zavesti, če velja, da se zmeraj bolj zavedamo zunanjega in tudi notranjega okolja?
Zavest nima samo vrednosti 0 ali 1, imamo različne stopnje med komo in normalno zavestjo.
Seveda, Spot pravi, da se tudi on zaveda.
Roman napisal/-a: Vprašanje je, ali se lahko zavest povečuje preko neke meje.
A niso meje zato da se jih preseže?
Roman napisal/-a: Mistiki radi govorijo o nadzavesti oziroma višji stopnji zavesti, čeprav se mi zdi, da gre pri tem bolj za približevanje nezavednemu, kar je nižje od zavesti.
Črpanje od spodaj ali od zgoraj ni pomembno, ker ko črpaš polniš in ko napolniš praviloma raznese, ker energije ne moreš neomejeno zbirati. :wink:
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Sfera seveda ni isto kot krogla, krogla je telo, ki ima globino, sfera ne.
Če si črpal od tule https://sl.wikipedia.org/wiki/Sfera, si verjetno pomešal nekaj pojmov.
Nisem, črpal sem iz spomina. Nič nisem pomešal, če pa tako meniš pokaži na zmešnjavo.

Na tvojem podanem viru je zapisano:
Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor. Grobo rečeno si lahko sfero predstavljamo kot milni mehurček ali žogo, torej kot nekaj votlega.

Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Poglej, po transformaciji v polarne koordinate sva pač dobila eno dimenzijo kot konstanto (točko!) in tako nama ostaneta še samo dve prosti spremenljivki, torej, za opis lokalnega gibanja po sferi zadoščata dve prostorski koordinati in ena časovna, če (ker) pač gre za gibanje.
Še mesta na površju krogle nisi prav definiral, pa se že greš gibanje. Za vsako točko na sferi so potrebne tri spremenljivke, tudi v polarnih koordinatah.
Daj no, mesto na površju vsake krogle, kar imenujemo sfera, je definirano z dvema spremenljivkama, pri čemer je seveda krogla neka množica točk, ki je jasno definirana. Konkretna krogla pa ima že določen polmer (izbrana TOČKA iz neskončnosti ) in potem za opis gibanja po njeni površini zadoščata dve prostorski koordinati in čas.
Roman napisal/-a: Polmera pač ne moreš ignorirati. Ampak pustiva matematiko, nama že večkrat ni šla.
Saj nisem ignoriral polmera, določil sem ga, analogno, kot smo določili 55 konstant, ki opisujejo naše vesolje. 8)

hm. Teorija strun.

Berliner Luft (2017) - Gustavo Dudamel (on violin) & Berliner Philharmoniker - Waldbühne, Berlin
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Kaj če je izhodišče v neskončnosti?
Dobiš ravnino.
Lepo nama gre.
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:Prav, v katerih težavah sem, ker nisem mogel priti do resnice?
Katerih? Velikih vendar.
Spet se hočeš izmuzniti. "Velik" je odgovor na vprašanje "kakšen", jaz pa te sprašujem, katere so te težave, ki naj bi jih po tvojem imel.
Saj veš kaj bom odgovoril, a ne? Vera te daje.
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Če si imel v mislih kroženje
Zakaj bi imel to v mislih? Govorila sva o tvoji poti in obračanju za 180 stopinj.
Sva, pa tudi o moji skrbi, da lahko pridem na isto mesto in tvoji ugotovitvi: "Če je vse po sreči, se zgodi natančno to.".
V ciklih ni sreče, še posebej ne, če imaš dober spomin, ker potem gre zagotovo za neučinkovitost.

Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Kaj pa potem predstavlja spoznanje?
Najprej se morava dogovoriti, ali pod spoznanjem misliva definicijo 1 iz SSKJ (spoznavati 1. na osnovi zaznav, podatkov in umske dejavnosti prihajati do a) poznavanja česa, b) védenja) ali definicijo 2 (spoznavati 2. prihajati do poznavanja pravih, resničnih lastnosti koga, česa na osnovi dejstev, izkušenj). Oziroma, ali spoznanje pomeni tudi že njegovo točnost oziroma pravilnost.
Spoznanje seveda ne mora pomeniti točnosti, ker vse, prav vse bazira na domnevah in če te domneve smatraš za točne oz. pravilne si se postavil na vrh piramide, ki jo gradiš sam.



Nitka iz Medzvezdna potovanja
Roman: Iz povedanega bi morali sklepati, da so bile najprej konstante, nato pa se jim je podredilo vesolje oziroma so ga konstante določile.
Bargo: Morali? Sklepati? Joj, Roman, pa saj ti si skeptik, a ne?
Roman: Kaj si hotel povedati?
Bargo: Da sam nisem prepoznal takšnih sugestij, "da bi karkoli morali sklepati" v videu, ki ga je prilepil Vojko,The Fine Tuning of the Universe
Roman: Vidim.
Bargo: Dobro. Si videl tudi britvico, na katero je postavljen ves stolp. Veš tale žiletka naj simbolizira domnevo in potem sva v črvini.
Roman: Zamegljevanje. Spet.



You must be ready to burn yourself in your own flame;
how could you rise anew if you have not first become ashes?”
--.Friedrich Nietzsche.--


Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Ali ni subjektivnost objektivna?
Je in ni. Spoznanje (v bistvu je to kar sinonim za mnenje) je lahko usklajeno z resničnim svetom, ni pa to nujno. Zato je subjektivno. To, da to mnenje sedi v nevronih, pa je objektivno dejstvo.
Lepo. Kako pa je mnenje, kar naj bi bilo objektivno dejstvo, prišlo v nevrone?

Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Ali resnično velja, da je objektivnost samo neko povprečje subjektivnosti?
Nikoli nisem računal povprečja kakršnihkoli mnenj. Poleg tega pa soglasno skandiranje množice ne pomeni njene objektivnosti.
No, to se kar naprej počne, nekateri temu pravijo celo "machine learning" in mastno služijo iz takšnih izračunov, saj zmeraj prodajaš množici četudi moraš na koncu prodati posamezniku. :D

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

bargo napisal/-a:
29.8.2017 8:13
Aja, in ko jaz vidim neko stvar rdeče in ti modro je absolutno kakšne barve?
Kako naj vem, ti praviš, da je vse absolutno.
Ravno možnost ti daje rezultat, ki ga ti ne priznavaš in s tem zanikaš princip na katerem temelji tekoča voda.
Počasi. O kateri ali kakšni možnosti govoriš? Kaj je pri molekuli vode možno? Česa jaz ne priznavam? Na katerem principu temelji tekoča voda?
poljubna natančnost postane zanimiva šele ko obstoječa dosežena natančnost ne zadošča več za razlikovanje razstavljenega.
Kaj neki se vendar odvija v tvoji glavi? Če natančnost na \(n\) decimalnih mest ne zadošča, morda zadošča natančnost na \(n+1\) ali morda \(n+5\) decimalnih mest. Kaj zdaj pomeni "poljubno"?
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a:KAKO potem razlike v strukturi?
Po naravni poti.
Ta je dobra.
Me veseli, da ti je všeč. To sicer pomeni, da sem prav razumel tvoje slovnično pomanjkljivo vprašanje.
Genetika, kot nek načrt sprememb skozi čas, torej kakšen boš, še preden si se rodil. Saj se hecaš, kaj ne? Ali ne bi bila to že usoda?
Ne vem, zakaj si tako predstavljaš genetiko. Si že pozabil na tri vplive, od katerih je vsak človeški (pravzaprav živalski) posameznik odvisen: dednost, okolje in lastna dejavnost.
kako materija je pa zagonetka! 8) Vera, kolega vera.
Ti uganke rešuješ z vero?
Točka, dobi smisel šele na presečišču nečesa, a ne?
Ne. Zakaj bi imela točka na presečišču več (ali manj) smisla kot katerakoli druga točka?
Skoraj vse vede govorijo o spremembah, ker edino kar je trajno so spremembe.
Ja, ampak katere spremembe si imel v mislih?
Seveda, Spot pravi, da se tudi on zaveda.
Dobro zanj.
A niso meje zato da se jih preseže?
Napeljuješ k nemorali?
Roman napisal/-a:Mistiki radi govorijo o nadzavesti oziroma višji stopnji zavesti, čeprav se mi zdi, da gre pri tem bolj za približevanje nezavednemu, kar je nižje od zavesti.
Črpanje od spodaj ali od zgoraj ni pomembno, ker ko črpaš polniš in ko napolniš praviloma raznese, ker energije ne moreš neomejeno zbirati.
Tvoj odgovor nima nobene zveze z mojo trditvijo.
Poglej, po transformaciji v polarne koordinate sva pač dobila eno dimenzijo kot konstanto (točko!)
Polmer ni ena dimenzija, niti ni točka.
in tako nama ostaneta še samo dve prosti spremenljivki
Razumem, da hočeš gledati samo površino ene točno določene krogle in se ti zdita na primer zemljepisna širina in dolžina zadostna podatka, ampak temu ni tako. Že razdalje med dvema točkama ne moreš izračunati brez polmera.
Daj no, mesto na površju vsake krogle, kar imenujemo sfera, je definirano z dvema spremenljivkama
Ne vem, zakaj želiš tretjo spremenljivko zamolčevati? Še posebej, ker želiš opisovati tudi gibanje, za kar potrebuješ pot, se pravi razdaljo.
Saj nisem ignoriral polmera, določil sem ga, analogno, kot smo določili 55 konstant, ki opisujejo naše vesolje. 8)
Mešaš pojme.
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a:Kaj če je izhodišče v neskončnosti?
Dobiš ravnino.
Lepo nama gre.
No, tebi že ne.
Roman napisal/-a:jaz pa te sprašujem, katere so te težave, ki naj bi jih po tvojem imel.
Saj veš kaj bom odgovoril, a ne? Vera te daje.
Ja, sem pričakoval, da se boš izmuznil, kot že tolikokrat.
V ciklih ni sreče, še posebej ne, če imaš dober spomin, ker potem gre zagotovo za neučinkovitost.
To si lepo in prav povedal. Tako sem tudi mislil.
Spoznanje seveda ne mora pomeniti točnosti
Dobro. Torej je spoznanje lahko zgrešeno.
You must be ready to burn yourself in your own flame; how could you rise anew if you have not first become ashes?”
--.Friedrich Nietzsche.--
Od kod ideja, da bi se moral ponovno roditi? Verjameš v reinkarnacijo?
Kako pa je mnenje, kar naj bi bilo objektivno dejstvo, prišlo v nevrone?
Dednost, okolje in lastna dejavnost. Nisva tega že vzela?

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Roman napisal/-a:
29.8.2017 16:21
Roman: Vse je relativno, a ne.
Bargo: Ne. Vse je absolutno.
Roman: Ne. Med relativnim in absolutnim ni nobene razlike.
Bargo: Aja, in ko jaz vidim neko stvar rdeče in ti modro je absolutno kakšne barve?
Kako naj vem, ti praviš, da je vse absolutno.
Seveda in ti ni treba vedeti, kar bi naj zaznal je, da je neka razlika med absolutnim in relativnim.
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a:Ravno možnost ti daje rezultat, ki ga ti ne priznavaš in s tem zanikaš princip na katerem temelji tekoča voda.
Počasi.
Prav, ponoviva:

Roman: Še nikoli nisem imel na dlani ene molekule vode. Si jo ti?
Bargo: Veš, če se nisi zavedal ene molekule vode na dlani, še ne pomeni, da tega dogodka ni bilo. Vprašaj se ali je mogoče, da bi imel eno molekulo vode na dlani. Torej?
Roman: Ne vem. Če bi jo imel, bi najbrž vedel.
Bargo: Res je, samo, če obstaja možnost potem ne glede na našo empiriko lahko sklepamo, da smo dogodek spregledali.
Roman: Kako veš, da obstaja možnost?
Bargo: Kaj pa bi naj preprečevalo sestavo in trajanje ene molekule vode?
Roman napisal/-a: O kateri ali kakšni možnosti govoriš?
O možnosti, da si imel eno molekulo vode na dlani.
Roman napisal/-a: Kaj je pri molekuli vode možno?
Pri molekuli vode je možno, da je ena sama, kar je trivialna trditev.
Roman napisal/-a: Česa jaz ne priznavam?
Veš, da je tekoča voda sestavljena iz velike količine molekul vode in zelo verjetno je, da si s tekočo vodo umivaš dlani že veliko let in ni hudič, da vsaj enkrat v teh letih ni ostala ena sama molekula vode na tvoji dlani. Kaj meniš je to mogoče, da ima nekdo eno samo molekulo vode na dlani?
Roman napisal/-a: Na katerem principu temelji tekoča voda?
Da šele več molekul vode omogoča tekočo vodo. Koliko več molekul je potrebnih od ene same je pa vprašanje. :wink:
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: poljubna natančnost postane zanimiva šele ko obstoječa dosežena natančnost ne zadošča več za razlikovanje razstavljenega.
Kaj neki se vendar odvija v tvoji glavi? Če natančnost na \(n\) decimalnih mest ne zadošča, morda zadošča natančnost na \(n+1\) ali morda \(n+5\) decimalnih mest. Kaj zdaj pomeni "poljubno"?
Morda \(n+k\), pri čemer je k>5, pač glede na tvoje domneve. :wink:


Roman napisal/-a: To sicer pomeni, da sem prav razumel tvoje slovnično pomanjkljivo vprašanje.
Kaj slovnično manjka temu vprašanju: "KAKO potem razlike v strukturi?" ali brez navezave "KAKO razlike v strukturi?" :roll:
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Genetika, kot nek načrt sprememb skozi čas, torej kakšen boš, še preden si se rodil. Saj se hecaš, kaj ne? Ali ne bi bila to že usoda?
Ne vem, zakaj si tako predstavljaš genetiko.
Saj si je ne, ti me napeljuješ na tako predstavo.
Roman napisal/-a: Si že pozabil na tri vplive, od katerih je vsak človeški (pravzaprav živalski) posameznik odvisen: dednost, okolje in lastna dejavnost.
Nisem. Povej, zakaj si izpostavil živali oz. izločil rastline?
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: kako materija je pa zagonetka! 8) Vera, kolega vera.
Ti uganke rešuješ z vero?
"Živiš lahko na dva načina. Lahko se pretvarjaš, kot da ni nič čudežno. Lahko pa imaš vse za čudež.",
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Točka, dobi smisel šele na presečišču nečesa, a ne?
Ne. Zakaj bi imela točka na presečišču več (ali manj) smisla kot katerakoli druga točka?
Ker ima točka na presečišču več informacij, kot točka, ki ni na presečišču. Točke niti narisati ne moreš, ker je brez dimenzionalna, si pozabil.
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Skoraj vse vede govorijo o spremembah, ker edino kar je trajno so spremembe.
Ja, ampak katere spremembe si imel v mislih?
Recimo, nova spoznanja, tista, ki si jih dobil pred petimi leti.
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: A niso meje zato da se jih preseže?
Napeljuješ k nemorali?
Bog ne daj. Kaj je že morala?
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:Mistiki radi govorijo o nadzavesti oziroma višji stopnji zavesti, čeprav se mi zdi, da gre pri tem bolj za približevanje nezavednemu, kar je nižje od zavesti.
Črpanje od spodaj ali od zgoraj ni pomembno, ker ko črpaš polniš in ko napolniš praviloma raznese, ker energije ne moreš neomejeno zbirati.
Tvoj odgovor nima nobene zveze z mojo trditvijo.
Prav.
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Poglej, po transformaciji v polarne koordinate sva pač dobila eno dimenzijo kot konstanto (točko!)
Polmer ni ena dimenzija, niti ni točka.

Koliko dimenzij pa potrebuješ, da narišeš daljico?
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: in tako nama ostaneta še samo dve prosti spremenljivki
Razumem, da hočeš gledati samo površino ene točno določene krogle in se ti zdita na primer zemljepisna širina in dolžina zadostna podatka, ampak temu ni tako. Že razdalje med dvema točkama ne moreš izračunati brez polmera.

Razdaljo zmeriš z metrom na dvodimezionalni površini, TI seveda gledaš iz tretje dimenzije in se čudiš prilegajočemu metru s katerim merijo razdalje na zate ukrivljeni ploskvi. Drži?
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Daj no, mesto na površju vsake krogle, kar imenujemo sfera, je definirano z dvema spremenljivkama
Ne vem, zakaj želiš tretjo spremenljivko zamolčevati? Še posebej, ker želiš opisovati tudi gibanje, za kar potrebuješ pot, se pravi razdaljo.
Ker je ne potrebujem.
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Saj nisem ignoriral polmera, določil sem ga, analogno, kot smo določili 55 konstant, ki opisujejo naše vesolje.
Mešaš pojme.
Zakaj tako ugotavljaš?

Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: V ciklih ni sreče, še posebej ne, če imaš dober spomin, ker potem gre zagotovo za neučinkovitost.
To si lepo in prav povedal. Tako sem tudi mislil.
Lepo, torej z "180 stopinjskim nasvetom" si me hotel voditi v krogu. TI, TI, ...
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Spoznanje seveda ne mora pomeniti točnosti
Dobro. Torej je spoznanje lahko zgrešeno.
Tudi. Kdo bi vedel kaj ni zgrešeno? Če že kaj, mogoče vemo, kaj je zgrešeno, a ne?
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: You must be ready to burn yourself in your own flame; how could you rise anew if you have not first become ashes?”
--.Friedrich Nietzsche.--
Od kod ideja, da bi se moral ponovno roditi?
Kaj pomeni, če se nekdo ponovno rodi?
Roman napisal/-a: Verjameš v reinkarnacijo?
hm. Ne vem kaj je reinkarnacija. Veš ti?

Wiki pravi:
Reinkarnacija pomeni, da ob smrti duša vedno preide v drugo telo, dokler se ne reši iz neprekinjenega kroga ponovnega rojevanja. Bitja se tako dolgo ponovno rojevajo v svetu dobrega in zla (samsara), dokler se ne osvobodijo korenin zla. Ponovno rojstvo določa vsa pretekla dejanja, besede, misli.

Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Kako pa je mnenje, kar naj bi bilo objektivno dejstvo, prišlo v nevrone?
Dednost, okolje in lastna dejavnost. Nisva tega že vzela?
Aja, tako odgovarjaš. Prav.

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

bargo napisal/-a:
29.8.2017 23:02
Seveda in ti ni treba vedeti, kar bi naj zaznal je, da je neka razlika med absolutnim in relativnim.
Ampak relativnega ni (vse je namreč po tebi absolutno), torej razlike ni in je potem tudi ni mogoče zaznati.
Koliko več molekul je potrebnih od ene same je pa vprašanje.
Ah, to je torej problem, kdaj postane nekaj zrn peska kup peska. Zakaj takoj ne poveš tako?
Morda \(n+k\), pri čemer je k>5, pač glede na tvoje domneve.
Razlikuješ med potrebno in poljubno natančnostjo? Poljubna natančnost v bistvu ne obstaja.
Kaj slovnično manjka temu vprašanju: "KAKO potem razlike v strukturi?" ali brez navezave "KAKO razlike v strukturi?"
Manjka podatek, po čem sprašuješ. Ali te zanima, kako razlike nastanejo, katere so te razlike, kako delujejo, kako se vidijo, kakšen je njihov vpliv, ipd.
Saj si je ne, ti me napeljuješ na tako predstavo.
Niti najmanj. Spraševal si po razlikah in navrgel sem ti primer razlik (genski material). So te zanimale še kakšne druge razlike?
Povej, zakaj si izpostavil živali oz. izločil rastline?
Brez vzroka. Za vsebino ni bilo pomembno.
"Živiš lahko na dva načina. Lahko se pretvarjaš, kot da ni nič čudežno. Lahko pa imaš vse za čudež."
Sta še dva načina. Lahko se pretvarjaš, da je vse čudežno, lahko pa imaš vse za povsem normalen naravni pojav.
Ker ima točka na presečišču več informacij, kot točka, ki ni na presečišču.
V tem smislu je vsaka točka na presečišču in imajo vse točke enako množico informacij.
Točke niti narisati ne moreš, ker je brez dimenzionalna, si pozabil.
Tudi premice in ravnine imajo premalo dimenzij, da bi jih lahko narisal.
Recimo, nova spoznanja, tista, ki si jih dobil pred petimi leti.
No, vendarle konkreten odgovor. Dobro.
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a:A niso meje zato da se jih preseže?
Napeljuješ k nemorali?
Bog ne daj. Kaj je že morala?
morala kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega in slabega (SSKJ)
Torej gre za (praviloma pač nenapisana) pravila oziroma meje obnašanja. Meje pa so po tvojem predlogu zato, da se jih preseže.
Koliko dimenzij pa potrebuješ, da narišeš daljico?
Vse, se pravi tri.
Razdaljo zmeriš z metrom na dvodimezionalni površini
Površina krogle seveda ni dvodimenzionalna površina.
TI seveda gledaš iz tretje dimenzije in se čudiš prilegajočemu metru s katerim merijo razdalje na zate ukrivljeni ploskvi. Drži?
Ne, čudim se, kako ima lahko trikotnik vsoto notranjih kotov večjo od 180 stopinj in kako lahko barka izgine za obzorjem. Da o nemogočih oblikah zemljevidov sploh ne izgubljam časa.
Ker je ne potrebujem.
Kakor želiš.
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a:Saj nisem ignoriral polmera, določil sem ga, analogno, kot smo določili 55 konstant, ki opisujejo naše vesolje.
Mešaš pojme.
Zakaj tako ugotavljaš?
Ker si omenil analogijo.
Lepo, torej z "180 stopinjskim nasvetom" si me hotel voditi v krogu. TI, TI, ...
V krogu bi te vodil, če bi ti ponudil kot recimo 45° in te vsake toliko korakov ustavil in te spet obračal. S 180 stopinjami sem te poslal po najkrajši poti tja, kjer si seveda že bil. Seveda pa mi je jasno, da to ne bi čisto nič pomagalo.
Kdo bi vedel kaj ni zgrešeno? Če že kaj, mogoče vemo, kaj je zgrešeno, a ne?
Tu pa ti dam prav. Nikoli ne moremo vedeti, ali imamo zares prav oziroma koliko so naša mnenja pravilna.
Kaj pomeni, če se nekdo ponovno rodi?
Ne vem. V nekaterih primerih to pomeni spreobrnjenje, v drugih polivanje z vodo. Kaj ti meniš?
Roman napisal/-a:Verjameš v reinkarnacijo?
hm. Ne vem kaj je reinkarnacija. Veš ti?
Toliko kot ti. Ponovno rojstvo, ki si ga omenil.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Roman napisal/-a:
30.8.2017 10:25
bargo napisal/-a:
29.8.2017 23:02
Seveda in ti ni treba vedeti, kar bi naj zaznal je, da je neka razlika med absolutnim in relativnim.
Ampak relativnega ni (vse je namreč po tebi absolutno), torej razlike ni in je potem tudi ni mogoče zaznati.
Stvari so takšne kakršne so in čeprav so videti včasih tako drugič spet drugače so še zmeraj takšne kakršne so. Razlike, ki jih je seveda mogoče zaznati so zaradi interakcije. :roll:
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:Koliko več molekul je potrebnih od ene same je pa vprašanje.
Ah, to je torej problem, kdaj postane nekaj zrn peska kup peska. Zakaj takoj ne poveš tako?
Ker to ni jedro in niti ni problem, ne gre za neko arbitrarna količino, ki bi določala kup česarkoli. Mislim, da sva to že dala skozi.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Morda \(n+k\), pri čemer je k>5, pač glede na tvoje domneve.
Razlikuješ med potrebno in poljubno natančnostjo? Poljubna natančnost v bistvu ne obstaja.
Seveda bi te sedaj moral vprašati kaj pomeni "ne obstaja" in tudi, kje ne obstaja?, ker v svetu matematike mora obstajati prav takšna poljubna natančnost, še več obstaja tudi zadnji korak v neskončnosti.

Nitka iz Čudeži in znanost
Torej, vmes je pa most in zrcalnost, leva je desna in desna je leva, vse je eno in eno je vse, torej, vseeno. 8)
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Kaj slovnično manjka temu vprašanju: "KAKO potem razlike v strukturi?" ali brez navezave "KAKO razlike v strukturi?"
Manjka podatek, po čem sprašuješ. Ali te zanima, kako razlike nastanejo, katere so te razlike, kako delujejo, kako se vidijo, kakšen je njihov vpliv, ipd.
Kako razlike nastanejo? je ustrezno, vse ostalo si kreiral, nadstandardno bi dejal.

Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: "Živiš lahko na dva načina. Lahko se pretvarjaš, kot da ni nič čudežno. Lahko pa imaš vse za čudež."
Sta še dva načina. Lahko se pretvarjaš, da je vse čudežno, lahko pa imaš vse za povsem normalen naravni pojav.
Tale, da imaš vse za "normalen naravni pojav" je presežek svoje vrste. Tako običajno se sliši pa vendar ...
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Ker ima točka na presečišču več informacij, kot točka, ki ni na presečišču.
V tem smislu je vsaka točka na presečišču in imajo vse točke enako množico informacij.
Res, točka in premica ali dve nevzporedni premici, kjer je točka nekako videti posledica, se ti zdi enaka množica informacij. Po čem pa sta enaki, če sta res?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Točke niti narisati ne moreš, ker je brez dimenzionalna, si pozabil.
Tudi premice in ravnine imajo premalo dimenzij, da bi jih lahko narisal.
Aja, mislim, da se motiš. Zakaj naj bi bilo tako?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Recimo, nova spoznanja, tista, ki si jih dobil pred petimi leti.
No, vendarle konkreten odgovor. Dobro.
Lepo, da si zadovoljen. :wink:
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:Napeljuješ k nemorali?
Bog ne daj. Kaj je že morala?
morala kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega in slabega (SSKJ)
Torej gre za (praviloma pač nenapisana) pravila oziroma meje obnašanja. Meje pa so po tvojem predlogu zato, da se jih preseže.
Se ti ne zdi tako, da se ideja svobodne volje ne sklada z omejitvami, mejami, ki bi jih postavili smrtniki.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Koliko dimenzij pa potrebuješ, da narišeš daljico?
Vse, se pravi tri.
No ja, to seveda drži, ker ne moreš kar tako iz 3D sveta, čeprav fotonsko pisalo bi ti lahko bilo v pomoč, a ne?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Razdaljo zmeriš z metrom na dvodimezionalni površini
Površina krogle seveda ni dvodimenzionalna površina.
Zakaj ne? Pokrijeva jo s sferičnimi trikotniki in sferični trikotnik je dvodimenzionalen, a ne?

Sferna geometrija
Sferna geometrija je veja geometrije, ki se ukvarja z dvorazsežno površino sfere. Spada med neevklidske geometrije.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: TI seveda gledaš iz tretje dimenzije in se čudiš prilegajočemu metru s katerim merijo razdalje na zate ukrivljeni ploskvi. Drži?
Ne, čudim se, kako ima lahko trikotnik vsoto notranjih kotov večjo od 180 stopinj in kako lahko barka izgine za obzorjem. Da o nemogočih oblikah zemljevidov sploh ne izgubljam časa.
:D

Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Lepo, torej z "180 stopinjskim nasvetom" si me hotel voditi v krogu. TI, TI, ...
V krogu bi te vodil, če bi ti ponudil kot recimo 45° in te vsake toliko korakov ustavil in te spet obračal. S 180 stopinjami sem te poslal po najkrajši poti tja, kjer si seveda že bil. Seveda pa mi je jasno, da to ne bi čisto nič pomagalo.
Občutek imam, da se nama godi podobno čeprav ... No, ne bom te še poslal nazaj :lol:
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Kdo bi vedel kaj ni zgrešeno? Če že kaj, mogoče vemo, kaj je zgrešeno, a ne?
Tu pa ti dam prav. Nikoli ne moremo vedeti, ali imamo zares prav oziroma koliko so naša mnenja pravilna.
Saj nama gre že skoraj odlično.

Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Kaj pomeni, če se nekdo ponovno rodi?
Ne vem. V nekaterih primerih to pomeni spreobrnjenje, v drugih polivanje z vodo. Kaj ti meniš?
No, če me že sprašuješ TI povem, greš skozi vrata v zidu, ki jih ni bilo.

Vrata

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

bargo napisal/-a:
30.8.2017 21:14
Stvari so takšne kakršne so
S tem sicer nisi povedal, kakšne so, ampak imaš prav. Če bi rekel "stvari so, kakršne niso", bi bilo malo čudno, kajne.
Razlike, ki jih je seveda mogoče zaznati so zaradi interakcije.
Si pozabil dodati, da so, kakršne so.
Seveda bi te sedaj moral vprašati kaj pomeni "ne obstaja"
Preprosto: kar ne obstaja, tega ni.
in tudi, kje ne obstaja?
Nikjer. Bolj umestno je vprašanje kdaj.
v svetu matematike mora obstajati prav takšna poljubna natančnost
Ne, tudi v matematiki gre za potrebno natančnost. Recimo: koliko členov vrste, s katero se izračuna neko realno število, recimo \(\pi\), moramo upoštevati, da dosežemo natančnost na želeno število decimalnih mest. Vseh mest (to bi pomenila poljubna natančnost) itak ni mogoče izračunati, kajne.
še več obstaja tudi zadnji korak v neskončnosti.
Tega bi pa rad videl :lol:
Torej, vmes je pa most in zrcalnost, leva je desna in desna je leva, vse je eno in eno je vse, torej, vseeno.
Si hotel s tem poleg zmedenosti pokazati še kaj drugega?
Kako razlike nastanejo? je ustrezno, vse ostalo si kreiral, nadstandardno bi dejal.
No, vsaj nekaj.
Tale, da imaš vse za "normalen naravni pojav" je presežek svoje vrste. Tako običajno se sliši pa vendar ...
Pretiravaš. Je običajno.
Res, točka in premica ali dve nevzporedni premici, kjer je točka nekako videti posledica, se ti zdi enaka množica informacij.
Spet me ne bereš oziroma bereš tako, kot želiš, da bi pisalo. Rekel sem, da je vsaka točka presečišče, in ker tebi presečišče daje točki neko dodano informacijo, velja ta pač za vse točke. Si hotel reči, da točka na premici nima tistih informacij, ki jih ima točka, ki je skupna dvema nevzporednima premicama? Ampak vse točke so take, da se v njih sekata premici. Vzemi papir in svinčnik in riši. Skozi vsako točko lahko potegneš neskončno mnogo premic, ki se seveda v tej točki sekajo.
Po čem pa sta enaki, če sta res?
Lahko sta na različnih mestih v prostoru (v najinem primeru v ravnini), to pa je tudi edina razlika.
Roman napisal/-a:Tudi premice in ravnine imajo premalo dimenzij, da bi jih lahko narisal.
Aja, mislim, da se motiš. Zakaj naj bi bilo tako?
Saj sem povedal, ker imajo premalo dimenzij. Si kdaj poskusil narisati daljico?
Se ti ne zdi tako, da se ideja svobodne volje ne sklada z omejitvami, mejami, ki bi jih postavili smrtniki.
Kakšen smisel imajo meje, ki so jih postavili smrtniki? No, prav, poglejva konkretno: smrtniki so omejili (prepovedali) ubijanje (so)ljudi, nekdo s svobodno voljo pa je vzel nož in sosedu vzel življenje. Zdaj pa vprašanje: Zakaj misliš, da je opisano dejanje posledica svobodne volje?
fotonsko pisalo bi ti lahko bilo v pomoč, a ne?
Nič bolj kot svinčnik in ravnilo.
Pokrijeva jo s sferičnimi trikotniki in sferični trikotnik je dvodimenzionalen, a ne?
Ne, zakaj, saj leži vendar na sferi.
Sferna geometrija je veja geometrije, ki se ukvarja z dvorazsežno površino sfere. Spada med neevklidske geometrije.
Ampak to je treba prav interpretirati, kajne.
Občutek imam, da se nama godi podobno čeprav ... No, ne bom te še poslal nazaj :lol:
Ja, pošiljanje nazaj je težko argumentirati.
Saj nama gre že skoraj odlično.
Lepo, da si z malim zadovoljen.
No, če me že sprašuješ TI povem, greš skozi vrata v zidu, ki jih ni bilo.
Preveč gledaš fantastiko. Razen, če gre za vrata, ki so nastala tako, da si poskusil iti skozi zid. Ampak luknji v zidu še veliko manjka do vrat. In kakšno zvezo ima Zijah, ki govori o pišanju, z vrati, ki jih ni?

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Roman napisal/-a:
31.8.2017 9:10
bargo napisal/-a:
30.8.2017 21:14
Stvari so takšne kakršne so
S tem sicer nisi povedal, kakšne so, ampak imaš prav. Če bi rekel "stvari so, kakršne niso", bi bilo malo čudno, kajne.
Ne vem, bi morali vprašati še druge, če jih vznemiri paradoks. Vojko, kakšno je tvoje mnenje?

Sam rečem tako, objektivno si izrazil subjektivno ali drugače povedano objektivna komunikacija iz subjektivnega temelja preko karakterističnih racionalnih elementov z namenom predaje informacije s ciljem ohranjanja racionalnosti ali celo povečanja racionalnosti. :D
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:Razlike, ki jih je seveda mogoče zaznati so zaradi interakcije.
Si pozabil dodati, da so, kakršne so.
Praviloma so stvari videti kakršne niso.
Roman napisal/-a:
Seveda bi te sedaj moral vprašati kaj pomeni "ne obstaja"
Preprosto: kar ne obstaja, tega ni.
in tudi, kje ne obstaja?
Nikjer. Bolj umestno je vprašanje kdaj.
Ne vem če, kdaj je bolj stvar prenosa interakcij v kje, a ne?
Roman napisal/-a:
v svetu matematike mora obstajati prav takšna poljubna natančnost
Ne, tudi v matematiki gre za potrebno natančnost. Recimo: koliko členov vrste, s katero se izračuna neko realno število, recimo \(\pi\), moramo upoštevati, da dosežemo natančnost na želeno število decimalnih mest. Vseh mest (to bi pomenila poljubna natančnost) itak ni mogoče izračunati, kajne.
Čakaj sedaj malo, ti govoriš o pragmatičnosti, koristnosti, transformaciji obstraktnega sveta v konkreten svet, torej, funkciji, ki mora biti končna, če želiš doseči predvidene rezultate. No ne vem, če si se tega zavedal. Če tako, potem seveda gre za situacijo, ko je Ahil naredil juho iz želve, ki jo baje ne zmore dobiti. :wink: Kako juha pa ni več v obsegu preučevanja ali povedano z besedami Shrinka:" Juha ni relevantna". :D
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: še več obstaja tudi zadnji korak v neskončnosti.
Tega bi pa rad videl :lol:
Ne želi si nečesa, če resnično ne želiš. Pazi, energija je neuničljiva v to verjameš, torej verjameš v neskončnost in ti si končen, kar tudi vseskozi zatrjuješ in evo vidiš, želja je uresničljiva.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Torej, vmes je pa most in zrcalnost, leva je desna in desna je leva, vse je eno in eno je vse, torej, vseeno.
Si hotel s tem poleg zmedenosti pokazati še kaj drugega?
Vsekakor, informacija je predana, nje ocena je primerna vendar ni skladna z kontekstom.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Kako razlike nastanejo? je ustrezno, vse ostalo si kreiral, nadstandardno bi dejal.
No, vsaj nekaj.
Vidiš, izbira je bila tvoja in veseli me, da si vsaj malo zadovoljen.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Tale, da imaš vse za "normalen naravni pojav" je presežek svoje vrste. Tako običajno se sliši pa vendar ...
Pretiravaš. Je običajno.
Saj vendar pravim, da je običajno in strinjava se, da je ne vedenja več kakor vedenja, torej, zakaj meniš, da pretiravam?

Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Res, točka in premica ali dve nevzporedni premici, kjer je točka nekako videti posledica, se ti zdi enaka množica informacij.
Spet me ne bereš oziroma bereš tako, kot želiš, da bi pisalo. Rekel sem, da je vsaka točka presečišče,
To ne drži, ker je točka brez dimenzionalna in je temelje, točka na presečišču je že posledica.
Roman napisal/-a: in ker tebi presečišče daje točki neko dodano informacijo, velja ta pač za vse točke. Si hotel reči, da točka na premici nima tistih informacij, ki jih ima točka, ki je skupna dvema nevzporednima premicama? Ampak vse točke so take, da se v njih sekata premici. Vzemi papir in svinčnik in riši. Skozi vsako točko lahko potegneš neskončno mnogo premic, ki se seveda v tej točki sekajo.
Seveda, točka na presečišču je že v prostoru, ki ima vsaj eno dimenzijo tako si uvedel prostor. KAKO za božjo voljo se ti je pojavila dimenzija?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Po čem pa sta enaki, če sta res?
Lahko sta na različnih mestih v prostoru (v najinem primeru v ravnini), to pa je tudi edina razlika.
Saj, samo ravnina je spet nov pojem, ki si ga dodal. Boš moral definirati še ravnino, da te bom razumel,
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Aja, mislim, da se motiš. Zakaj naj bi bilo tako?
Saj sem povedal, ker imajo premalo dimenzij. Si kdaj poskusil narisati daljico?
Lepo, sedaj boš povedal, KAKO so se pojavile dimenzije?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Se ti ne zdi tako, da se ideja svobodne volje ne sklada z omejitvami, mejami, ki bi jih postavili smrtniki.
Kakšen smisel imajo meje, ki so jih postavili smrtniki? No, prav, poglejva konkretno: smrtniki so omejili (prepovedali) ubijanje (so)ljudi, nekdo s svobodno voljo pa je vzel nož in sosedu vzel življenje. Zdaj pa vprašanje: Zakaj misliš, da je opisano dejanje posledica svobodne volje?
Uff, ta je močna. Recimo tako, po skoraj 14 milijardah let našega časa izbereš dogodek, ki se dogaja in sprašuješ o svobodi dveh posameznikov, ki sta predmet presoje svobodne volje. Saj se hecaš, a ne? Po drugi strani pa so ti isti smrtniki med drugim tudi zapovedali ubijanje in to v imenu svobodne volje nečesa, kar jim podelilo svobodno voljo, pri čemer je podalo pravilo: "Ne ubijaj!". Hecno ne.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: fotonsko pisalo bi ti lahko bilo v pomoč, a ne?
Nič bolj kot svinčnik in ravnilo.
Mogoče res vendar svetloba potuje po najkrajši možni poti, a ne? A ni premica tista, ki je najkrajša razdalja med dvema točkama v prostoru?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Pokrijeva jo s sferičnimi trikotniki in sferični trikotnik je dvodimenzionalen, a ne?
Ne, zakaj, saj leži vendar na sferi.
Seveda leži na sferi in kaj potem. Torej, ti trdiš, da s sferičnimi trikotniki ni mogoče pokriti sfere?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Sferna geometrija je veja geometrije, ki se ukvarja z dvorazsežno površino sfere. Spada med neevklidske geometrije.
Ampak to je treba prav interpretirati, kajne.
Prav, beseda je vendar tvoja, saj si ti tisti, ki moraš interpretirati tako, da boš dokazal s svojo interpretacijo svoja izhodišča. Torej?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Občutek imam, da se nama godi podobno čeprav ... No, ne bom te še poslal nazaj
Ja, pošiljanje nazaj je težko argumentirati.
Odlično, človek bi lahko dejal, da je kontinuiteta navidezna.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Saj nama gre že skoraj odlično.
Lepo, da si z malim zadovoljen.
Hvala, sem vesel.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: No, če me že sprašuješ TI povem, greš skozi vrata v zidu, ki jih ni bilo.
Preveč gledaš fantastiko. Razen, če gre za vrata, ki so nastala tako, da si poskusil iti skozi zid. Ampak luknji v zidu še veliko manjka do vrat. In kakšno zvezo ima Zijah, ki govori o pišanju, z vrati, ki jih ni?
Veliko in mogočno. Nima povezave s fantastiko, gre za čisto izkustveno dojemanje sveta, ki ga opisuje Zijah. Predlagam, da poskusiš sam ugotoviti povezavo, saj vendar omenja vrata in ne dvomim, da ti ne bo uspelo. Če se ti zatakne, samo povej in bom pomagal.

Vojko je osveščal nekaj o tragediji in komediji v povezavi z živostjo in to bodi začetna točka. :wink:

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

bargo napisal/-a:
31.8.2017 10:49
Sam rečem tako, objektivno si izrazil subjektivno ali drugače povedano objektivna komunikacija iz subjektivnega temelja preko karakterističnih racionalnih elementov z namenom predaje informacije s ciljem ohranjanja racionalnosti ali celo povečanja racionalnosti.
Zakaj enostavno, če lahko zakompliciraš :P
Praviloma so stvari videti kakršne niso.
Za silo dobro pravilo.
Roman napisal/-a:Bolj umestno je vprašanje kdaj.
Ne vem če, kdaj je bolj stvar prenosa interakcij v kje, a ne?
Ne vem, katere interakcije imaš v mislih, ampak stvari na primer enkrat (se pravi kdaj) nastanejo, prej pa jih ni.
Čakaj sedaj malo, ti govoriš o pragmatičnosti, koristnosti, transformaciji obstraktnega sveta v konkreten svet, torej, funkciji, ki mora biti končna, če želiš doseči predvidene rezultate.
Ne. Skušam samo razjasniti pojma "poljuben" in "neskončen".
Če tako, potem seveda gre za situacijo, ko je Ahil naredil juho iz želve, ki jo baje ne zmore dobiti.
Sem mislil, da smo Ahilovo želvo že vzeli. Prav, pa ne, pa naj ostane pri "baje", če ti je tako bolj všeč.
Juha ni relevantna
Jasno, da ni. Zakaj bi bila?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:še več obstaja tudi zadnji korak v neskončnosti.
Tega bi pa rad videl :lol:
Ne želi si nečesa, če resnično ne želiš.
Traparija. Saj mi ne moreš pokazati.
Pazi, energija je neuničljiva v to verjameš
Pogojno, kajne. Se pravi v določenih razmerah.
torej verjameš v neskončnost
Kje vendar jemlješ svoje sklepe? Neskončnost ne obstaja.
in ti si končen
Itak.
evo vidiš, želja je uresničljiva.
Torej mi jo uresniči.
Vsekakor, informacija je predana, nje ocena je primerna vendar ni skladna z kontekstom.
Si hotel s tem poleg zmedenosti pokazati še kaj drugega?
Saj vendar pravim, da je običajno in strinjava se, da je ne vedenja več kakor vedenja, torej, zakaj meniš, da pretiravam?
Nagnjen si k temu.
točka na presečišču je že v prostoru
Spet želiš temo speljati drugam. Tudi to nagnjenje te nikakor ne mine. Škoda.
KAKO za božjo voljo se ti je pojavila dimenzija?
Kako za božjo voljo se ti je pojavila točka?
Boš moral definirati še ravnino, da te bom razumel
Nisi nikoli bral Evklida? Skrajni čas, da to storiš.
KAKO so se pojavile dimenzije?
Kako se je pojavilo karkoli? Ti res delajo težave samo dimenzije?
Recimo tako, po skoraj 14 milijardah let našega časa izbereš dogodek, ki se dogaja in sprašuješ o svobodi dveh posameznikov, ki sta predmet presoje svobodne volje. Saj se hecaš, a ne? Po drugi strani pa so ti isti smrtniki med drugim tudi zapovedali ubijanje in to v imenu svobodne volje nečesa, kar jim podelilo svobodno voljo, pri čemer je podalo pravilo: "Ne ubijaj!". Hecno ne.
Morda pa se boš enkrat res približal paradoksu svobodne volje.
Mogoče res vendar svetloba potuje po najkrajši možni poti, a ne?
Ne vem. Kaj pomeni najkrajša možna pot?
A ni premica tista, ki je najkrajša razdalja med dvema točkama v prostoru?
V kakem matematičnem prostoru gotovo.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:Pokrijeva jo s sferičnimi trikotniki in sferični trikotnik je dvodimenzionalen, a ne?
Ne, zakaj, saj leži vendar na sferi.
Seveda leži na sferi in kaj potem. Torej, ti trdiš, da s sferičnimi trikotniki ni mogoče pokriti sfere?
Ne. Trdim, da sferični trikotnik ni dvodimenzionalen, kakor to tudi sfera ni.
saj si ti tisti, ki moraš interpretirati tako, da boš dokazal s svojo interpretacijo svoja izhodišča. Torej?
Ničesar mi ni treba interpretirati. Glede na tvoja gluha ušesa tudi nimam nobene želje po tem.
Odlično, človek bi lahko dejal, da je kontinuiteta navidezna.
Spet sklep a la bargo.
Če se ti zatakne, samo povej in bom pomagal.
Ja, tako da boš bele oblake zamenjal s črnimi ali obratno? To mi nič ne pomaga.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

Bargo je napisal:
S tem sicer nisi povedal, kakšne so, ampak imaš prav. Če bi rekel "stvari so, kakršne niso", bi bilo malo čudno, kajne.
Ne vem, bi morali vprašati še druge, če jih vznemiri paradoks. Vojko, kakšno je tvoje mnenje?
Paradoks seveda obstaja in si ga dobro zaznal.

Stvari nikoli niso takšne kot so (videti). Voda je tekočina, ki jo pijemo. Drži? Ne. Voda je množica molekul H2O. Drži? Ne. Molekule so sestavljene iz atomov, ti pa iz jedra, okoli katerega krožijo elektroni kot planeti okoli Sonca. Drži. Ne. "Krožijo'"?? Seveda ne krožijo. In jedro? Sestavljeno iz protonov in nevtronov, ti pa iz kvarkov? Kako se 'gibljejo' kvarki? Iz česa so? Več kot polovico njihove relativistične mase predstavlja vezalna energija gluonov. To velja za lubenice, ptice, predvsem pa za ženske... Na prvem zmenku je videti lepa, mila, prijazna, ustrežljiva...nato pa... :lol:
Sam rečem tako, objektivno si izrazil subjektivno ali drugače povedano objektivna komunikacija iz subjektivnega temelja preko karakterističnih racionalnih elementov z namenom predaje informacije s ciljem ohranjanja racionalnosti ali celo povečanja racionalnosti.
Schoen gesagt!
Vojko je osveščal nekaj o tragediji in komediji v povezavi z živostjo in to bodi začetna točka.
Ja, Mohr je rad uporabljal Heglovo metaforo o ponavljanju zgodovine. Gre seveda za pogosto citirano Marxovo referiranje na Heglovo izjavo o ponavljanju, ki se je utrdila kot iskrivi aforizem, kot večno vračajoči se stavek o heglovskem problemu ponavljanja: »Hegel pripominja nekje, da se vsa velika svetovnozgodovinska dejstva in osebe pojavljajo takorekoč dvakrat. Pozabil je pristaviti: Prvič kot tragedija, drugič kot farsa.« (Karl Marx, Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta, v: Izbrana dela, III. zv., Cankarjeva založba, Ljubljana 1979, str. 452.) :wink:

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Roman napisal/-a:
1.9.2017 11:15
bargo napisal/-a:
31.8.2017 10:49
Sam rečem tako, objektivno si izrazil subjektivno ali drugače povedano objektivna komunikacija iz subjektivnega temelja preko karakterističnih racionalnih elementov z namenom predaje informacije s ciljem ohranjanja racionalnosti ali celo povečanja racionalnosti.
Zakaj enostavno, če lahko zakompliciraš
No, to je bile enostavno povedano za opis zelo kompleksne materije.

Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:Bolj umestno je vprašanje kdaj.
Ne vem če, kdaj je bolj stvar prenosa interakcij v kje, a ne?
Ne vem, katere interakcije imaš v mislih, ampak stvari na primer enkrat (se pravi kdaj) nastanejo, prej pa jih ni.
Naštevanje, kategorizacija torej uvrščanje interakcij že zahteva interakcije, a ne? Kriteriji smrtnikov so zgovorni in ti je bilo povedano, da se bog najbolje zabava ko razmišljajo/uvrščajo/razvrščajo profesionalci za preučevanje snovi. Popis snovi nam seveda koristi vendar ...
Roman napisal/-a:
Čakaj sedaj malo, ti govoriš o pragmatičnosti, koristnosti, transformaciji obstraktnega sveta v konkreten svet, torej, funkciji, ki mora biti končna, če želiš doseči predvidene rezultate.
Ne. Skušam samo razjasniti pojma "poljuben" in "neskončen".
Poljubnost proti neskončnosti samo pomeni neko poimenovanje procesa, ki se približuje drugemu procesu. Saj to smo že praktično jemali, ko je zajc izgubil evro. Se ne spomniš?

Poglej, Nitka, kjer lahko vidiš, da enak proces daje različne rezultate in sicer v odvisnosti od okolja v katerem se izvaja (interakcije!).
Vidiš, od spodaj gledano je okolje enako, pač nek determinističen(?!) stroj po von Neumanovi arhitekturi , ki seveda bazira na ideji Turinga, od zgoraj zgledano je koda enaka (vhod v deterministični stroj), torej mora vzrok za izkazane in ugotovljene razlike ležati nekje vmes. 8)

Nitka iz Medzvezdna potovanja
Roman: Kaj sam počneš s svojimi modeli, je seveda čisto tvoja stvar, in kako te modele poganjaš, tudi.
Bargo: Ne, ne drži, ker ti moji abstraktni modeli vplivajo na realnost tako, kot realnost vpliva na abstraktne modele.


Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Če tako, potem seveda gre za situacijo, ko je Ahil naredil juho iz želve, ki jo baje ne zmore dobiti.
Sem mislil, da smo Ahilovo želvo že vzeli. Prav, pa ne, pa naj ostane pri "baje", če ti je tako bolj všeč.
Smo jemali Želvo drži, jemali smo tudi, da je neskončnost proces in ne število, govorili smo o bijektivni preslikavi številske osi na odprto polkrožnico, pa o pi-ju, ...

Nitka iz Medzvezdna potovanja
Če v neskončnosti izgubimo dve točki, smo jih izgubili relativno malo, tudi če bi jih izgubili neskončno v neskončnosti, jih še zmeraj neskončno ostane, zagotovo pa ne moremo govoriti o celoti, če vemo, da nekaj manjka
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Juha ni relevantna
Jasno, da ni. Zakaj bi bila?
No, na začetku je bil hiter Ahil, ki je lačen in bila je počasna Želva in na koncu zgodbe je bil sit Ahil, ker je ulovil neulovljivo Želvo, da bi potešil svojo temeljno potrebno po ohranjanju. :wink:
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:Tega bi pa rad videl :lol:
Ne želi si nečesa, če resnično ne želiš.
Traparija. Saj mi ne moreš pokazati.
Pokazalo se bo samo. Kdo pa sem JAZ, da bi tebi izpolnjeval želje?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Pazi, energija je neuničljiva v to verjameš
Pogojno, kajne. Se pravi v določenih razmerah.
Zanimivo. Boš povedal, kakšni so pogoji oz. razmere, ko lahko uničiš energijo?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: torej verjameš v neskončnost
Kje vendar jemlješ svoje sklepe? Neskončnost ne obstaja.
Seveda ne, ker je neskončnost proces, ki se odvija šele, če bi obstal, bi bil končen, a ne?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: in ti si končen
Itak.
Vidiš, čeprav ne veš kje si se skril za to kožo, ki ti daje objektivni občutek zaključenosti, veruješ v končnost.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: evo vidiš, želja je uresničljiva.
Torej mi jo uresniči.
Počasi, se daleč pride vse do zadnjega koraka v neskončnosti. :lol:
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Vsekakor, informacija je predana, nje ocena je primerna vendar ni skladna z kontekstom.
Si hotel s tem poleg zmedenosti pokazati še kaj drugega?
Seveda.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Saj vendar pravim, da je običajno in strinjava se, da je ne vedenja več kakor vedenja, torej, zakaj meniš, da pretiravam?
Nagnjen si k temu.
Aja. Kaj pomeni pretiravanje?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: točka na presečišču je že v prostoru
Spet želiš temo speljati drugam. Tudi to nagnjenje te nikakor ne mine. Škoda.
bargo napisal/-a:KAKO za božjo voljo se ti je pojavila dimenzija?
Kako za božjo voljo se ti je pojavila točka?
bargo napisal/-a:Boš moral definirati še ravnino, da te bom razumel
Nisi nikoli bral Evklida? Skrajni čas, da to storiš.
bargo napisal/-a:KAKO so se pojavile dimenzije?
Kako se je pojavilo karkoli? Ti res delajo težave samo dimenzije?
Ideja, ki je vsebovana v Evklidovih zapisih, kot objektivnih dokazih za rezultate razmišljanja ter njihovo neverjetno uporabnostjo, ki je pripeljala vse do virtualnih svetov, ki jih danes lahko izkušaš. Tudi to smo že jemali, si pozabil.

Nitka iz Čudeži in znanost

Pravijo, da po Evklidu gre tako: Točka je tisto kar nima delov. Črta je dolžina(1) brez širine (2). Meje črti sta točki. Premica je črta, ki je v enakem odnosu z vsemi svojimi točkami. Ploskev je tisto, kar ima samo dolžino in širino. Meje ploskve so črte. Ravnina je ploskev, ki je v enak odnosu z vsemi svojim premicami. ...

Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Recimo tako, po skoraj 14 milijardah let našega časa izbereš dogodek, ki se dogaja in sprašuješ o svobodi dveh posameznikov, ki sta predmet presoje svobodne volje. Saj se hecaš, a ne? Po drugi strani pa so ti isti smrtniki med drugim tudi zapovedali ubijanje in to v imenu svobodne volje nečesa, kar jim podelilo svobodno voljo, pri čemer je podalo pravilo: "Ne ubijaj!". Hecno ne.
Morda pa se boš enkrat res približal paradoksu svobodne volje.
Opa. Kaj pomeni približevanje paradoksu?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Mogoče res vendar svetloba potuje po najkrajši možni poti, a ne?
Ne vem. Kaj pomeni najkrajša možna pot?
Najkrajša možna pot je doseganje zadanega cilja z minimalnimi viri, kar pomeni "Ceneje ne gre!" dobesedno.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: A ni premica tista, ki je najkrajša razdalja med dvema točkama v prostoru?
V kakem matematičnem prostoru gotovo.
Evklidskem, recimo. Samo iz tvoje pozicije v Avstralijo bi zelo težavno prišel po najkrajši poti, svetloba ne zmore niti priti tja, brez da ji nastavimo ovire na poti. PAZI sedaj, če prideš slučajno TI po najkrajši poti v Avstralijo potem takoj za teboj pride tudi svetloba. 8)
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:Ne, zakaj, saj leži vendar na sferi.
Seveda leži na sferi in kaj potem. Torej, ti trdiš, da s sferičnimi trikotniki ni mogoče pokriti sfere?
Ne. Trdim, da sferični trikotnik ni dvodimenzionalen, kakor to tudi sfera ni.
Dobro. Boš dokazal to trditev ali naj vera zadošča?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: saj si ti tisti, ki moraš interpretirati tako, da boš dokazal s svojo interpretacijo svoja izhodišča. Torej?
Ničesar mi ni treba interpretirati. Glede na tvoja gluha ušesa tudi nimam nobene želje po tem.
Izbiraš vero v svojo trditev?
Roman napisal/-a:
Odlično, človek bi lahko dejal, da je kontinuiteta navidezna.
Spet sklep a la bargo.
Če se ti zatakne, samo povej in bom pomagal.
Ja, tako da boš bele oblake zamenjal s črnimi ali obratno? To mi nič ne pomaga.
Dobro, evo en namig za katerega verjamem, da ti lahko pomaga iz situacij v katerih si se trenutno znašel, kamor te je seveda pripeljala lastna Vera. Albert se reži.

Joker iz Čudeži in znanost
Vojko: Naj bo še meni – zakrnjenemu ateistu – dovoljeno, da zajadram malo v filozofijo, ker tole, kar divaniva JE metafizika.
Aristotel je uporabil za opis stvarne narave izraz "physiká", tisto, kar pa so naše predstave o naravi, produkt našega intelekta je imenoval "τα μετα τα φυσικα" (“tá metá ta physiká”), torej nekako onstran fizike, kar presega objektivno realnost.

Bargo: Prav, vendar to je samo del sveta. Kako že pravi prof. Penrose, da obstajajo trije svetovi, svet našega zavestnega zaznavanja, fizikalni svet in Platonov svet matematičnih form?
Roger Penrose - What Things Really Exist?

Prvi svet je svet v katerem najdeš mentalne slike, recimo, kako uživaš ob sauvignonu; čutiš AHA!, poglej slona, farja, sokola, itd. V tem svetu je vsebovana ljubezen, predsodki, kot tudi dojemanje glasbe; TABLA, (si videl in slišal), strah, itd.
Drugi je realni svet, kjer je pravi sauvignon, ki ga lahko naliješ pravemu človeku, beli oblaki, ki puščajo sence, pa galaksije, planeti in nenazadnje človeški možgani.
Tretji svet je domovina matematike, kjer najdeš naravna števila, Evklidsko geometrijo, Newtonove zakone gibanja, itd

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

bargo napisal/-a:
2.9.2017 12:17
... ti je bilo povedano, da se bog najbolje zabava ko razmišljajo/uvrščajo/razvrščajo profesionalci za preučevanje snovi.
Hm, je tvoj bog tudi proces?
Popis snovi nam seveda koristi vendar ...
Važno, da se Alah zabava.
jemali smo tudi, da je neskončnost proces in ne število
Neskončnost ni nič drugega kot lastnost neskončnega oziroma neskončne množice. Neskončno seveda ni število, če imava v mislih realna ali kompleksna števila, je pa kardinalno število. Da bi neskončnost bil proces, pa je samo tvoj zgrešeni izum.
govorili smo o bijektivni preslikavi številske osi na odprto polkrožnico
Ja, in tebi sta po nepotrebnem manjkali dve točki.
pa o pi-ju
Ki ravno tako ni proces, ampak realno število.
Če v neskončnosti izgubimo dve točki, smo jih izgubili relativno malo
Pa saj jih nismo.
tudi če bi jih izgubili neskončno v neskončnosti, jih še zmeraj neskončno ostane
Samo v posebnih primerih, na sploh pa to ni res.
zagotovo pa ne moremo govoriti o celoti, če vemo, da nekaj manjka
To, da nekaj manjka, je tvoja napačna trditev.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:Ne želi si nečesa, če resnično ne želiš.
Traparija. Saj mi ne moreš pokazati.
Pokazalo se bo samo.
Ne, se ne more.
Kdo pa sem JAZ, da bi tebi izpolnjeval želje?
Zakaj se potem ponujaš?
Boš povedal, kakšni so pogoji oz. razmere, ko lahko uničiš energijo?
Preberi še enkrat energijski zakon.
... je neskončnost proces, ki se odvija šele, če bi obstal, bi bil končen, a ne?
Ne.
... veruješ v končnost.
Bedasta trditev. Beseda "verovati" sploh ni umestna, kar sem ti že večkrat neuspešno dopovedoval. Pokaži mi neskončnost, pa bom verjel, da obstaja. Dokler tega ne narediš, nimam nobenega vzroka za spremembo svojega mnenja, ki, mimogrede, sloni na preverjenih dejstvih.
Počasi, se daleč pride vse do zadnjega koraka v neskončnosti.
Aha, ti bi me rad žejnega počasi pripeljal čez vodo. Ne ponujaj, česar nimaš.
bargo napisal/-a:KAKO za božjo voljo se ti je pojavila dimenzija?
Kako za božjo voljo se ti je pojavila točka?
bargo napisal/-a:KAKO so se pojavile dimenzije?
Kako se je pojavilo karkoli? Ti res delajo težave samo dimenzije?
In tako ostajajo vprašanja neodgovorjena.
Pravijo, da po Evklidu gre tako
Prav. Zdaj pa izlušči iz tega dimenzije, po katerih sprašuješ.
Kaj pomeni približevanje paradoksu?
Za začetek približevanje razumevanja paradoksa.
Samo iz tvoje pozicije v Avstralijo bi zelo težavno prišel po najkrajši poti
Spet blodiš. Za pot velja, da gre po površju. Najkrajša razdalja in najkrajša pot pa ni isto.
svetloba ne zmore niti priti tja, brez da ji nastavimo ovire na poti.
Spet. Jasno, da svetloba ne more skozi zemljo, za to ji ni treba nastavljati nobenih ovir, a ne.
PAZI sedaj, če prideš slučajno TI po najkrajši poti v Avstralijo potem takoj za teboj pride tudi svetloba.
Povsem narobe. Težnost Zemlje bo seveda rahlo ukrivila svetlobni žarek, a ta se Avstralije ne bo dotaknil, pa naj ga tam še tako dolgo čakam.
Dobro. Boš dokazal to trditev ali naj vera zadošča?
Vera nikoli ne zadošča, tista, ki je ni, še posebej ne. Oglej si kako primerno sliko krogelne površine, pa ti bo morda jasno.
Izbiraš vero v svojo trditev?
Ne. Svoja gluha ušesa mi nenehno kažeš, ne potrebujem vere, da to vidim.
Dobro, evo en namig za katerega verjamem, da ti lahko pomaga iz situacij v katerih si se trenutno znašel, kamor te je seveda pripeljala lastna Vera.
Prazna trditev, z Albertom ali brez njega. Iz katere tvoje vere ali verovanja vendar to izvira?
Kako že pravi prof. Penrose, da obstajajo trije svetovi, svet našega zavestnega zaznavanja, fizikalni svet in Platonov svet matematičnih form?
Na kateri veri temelji ta njegova trditev?
Prvi svet je svet v katerem najdeš mentalne slike
Kje pa je ta svet?
Drugi je realni svet
Aha, torej fizični, ne fizikalni.
Tretji svet je domovina matematike
Kje pa je ta svet?

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Roman napisal/-a:
3.9.2017 15:03
bargo napisal/-a:
2.9.2017 12:17
... ti je bilo povedano, da se bog najbolje zabava ko razmišljajo/uvrščajo/razvrščajo profesionalci za preučevanje snovi.
Hm, je tvoj bog tudi proces?
Vprašanje bi bilo odlično, če nam ne bi predpisal boga. Tipičen vernik, ki preskoči svoje sposobnosti.
Roman napisal/-a:
quote=bargo napisal/-a:Popis snovi nam seveda koristi vendar ...
Važno, da se Alah zabava.
Roman, sedaj ga spet pihaš. :)
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: jemali smo tudi, da je neskončnost proces in ne število
Neskončnost ni nič drugega kot lastnost neskončnega oziroma neskončne množice. Neskončno seveda ni število, če imava v mislih realna ali kompleksna števila, je pa kardinalno število. Da bi neskončnost bil proces, pa je samo tvoj zgrešeni izum.
No, če neskončnost ne bi bila lastnost neskončnega, lastnost česa pa bi bila?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: govorili smo o bijektivni preslikavi številske osi na odprto polkrožnico
Ja, in tebi sta po nepotrebnem manjkali dve točki.
Ne, bilo je potrebno ugotoviti manko, to je vendar namen inventure.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: pa o pi-ju
Ki ravno tako ni proces, ampak realno število.
No, če tako potem gre pač za abstraktni svet, svet v katerem iščemo pravila s pomočjo posebnega jezika, ki ga imenujemo matematika.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Če v neskončnosti izgubimo dve točki, smo jih izgubili relativno malo
Pa saj jih nismo.
Seveda ne, če pa sem pokazal vsaj na dve manjkajoči točki. :lol:
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: tudi če bi jih izgubili neskončno v neskončnosti, jih še zmeraj neskončno ostane
Samo v posebnih primerih, na sploh pa to ni res.
No, boš zapisal primera, kjer to velja in kjer ne, namreč, da je rezultat neskončno-neskončno končno oz. neskončno v odvisnosti od posebnih situaciji. Torej?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: zagotovo pa ne moremo govoriti o celoti, če vemo, da nekaj manjka
To, da nekaj manjka, je tvoja napačna trditev.
Glej, enačbe so bile zapisane, vera več ne zadošča in potrebno je pokazati na napako v enačbah, ker moja trditev je podkrepljena z enačbami in enačbe in njih postopke ne izpodbijamo z vero temveč z razumom. Naj te spomnim, da čustev in razuma ne moremo ločiti.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:Traparija. Saj mi ne moreš pokazati.
Pokazalo se bo samo.
Ne, se ne more.
Seveda se bo, smrtnik.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Kdo pa sem JAZ, da bi tebi izpolnjeval želje?
Zakaj se potem ponujaš?
Kje pa si to videl, da bi se ponujal?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Boš povedal, kakšni so pogoji oz. razmere, ko lahko uničiš energijo?
Preberi še enkrat energijski zakon.
Lahko podaš vir. Google ponudi tega ENERGETSKI ZAKON., kjer piše:

Ta zakon določa načela energetske politike, pravila delovanja trga z energijo, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju energetike, načela in ukrepe za doseganje zanesljive oskrbe z energijo, za povečanje energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo ter za večjo rabo energije iz obnovljivih virov, določa pogoje za obratovanje energetskih naprav, ureja pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) ter pristojnosti drugih organov, ki opravljajo naloge po tem zakonu


Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: ... je neskončnost proces, ki se odvija šele, če bi obstal, bi bil končen, a ne?
Ne.
Kaj pa potem pomeni končno? Kako dojemaš končnost?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: ... veruješ v končnost.
Bedasta trditev. Beseda "verovati" sploh ni umestna, kar sem ti že večkrat neuspešno dopovedoval. Pokaži mi neskončnost, pa bom verjel, da obstaja. Dokler tega ne narediš, nimam nobenega vzroka za spremembo svojega mnenja, ki, mimogrede, sloni na preverjenih dejstvih.
No, ko boš zapisal svoje dojemanje končnosti bova videla ali je bedasto ali ne, predlagam, da do takrat naj ostane kladivce v zraku.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Počasi, se daleč pride vse do zadnjega koraka v neskončnosti.
Aha, ti bi me rad žejnega počasi pripeljal čez vodo. Ne ponujaj, česar nimaš.
Če že govoriš v metaforah potem poglej in se napoji samo spomniti se moraš kje je in kako je videti.
Roman napisal/-a: Bargo: KAKO so se pojavile dimenzije?
Roman: Kako se je pojavilo karkoli? Ti res delajo težave samo dimenzije?

In tako ostajajo vprašanja neodgovorjena.
Če tako ocenjuješ na podlagi svoje vere.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Pravijo, da po Evklidu gre tako
Prav. Zdaj pa izlušči iz tega dimenzije, po katerih sprašuješ.
Zakaj pa bi JAZ luščil orehe zate, TI vendar praviš da je sfera trodimenzionalna.


Roman napisal/-a:Za začetek približevanje razumevanja paradoksa.
Prav.
Samo, če je narava edino kar je in je spoznavna te sprašujem kako jo bomo spoznali? Kaj je orodje spoznavanja narave?
Roman napisal/-a:Spet blodiš. Za pot velja, da gre po površju. Najkrajša razdalja in najkrajša pot pa ni isto.
Pot, si definiral kot gibanje po površju. Spot pravi, da se ti delfini režijo. Povej razliko med potjo in razdaljo?
Roman napisal/-a:Spet. Jasno, da svetloba ne more skozi zemljo, za to ji ni treba nastavljati nobenih ovir, a ne.
Seveda svetloba ne more skozi zemljo, čeprav je to podobno, kot svetloba zapušča Sonce vendar pustimo to. Ovire ji nastavljamo, da bo prišla okoli do Avstralije in to tista svetloba za katero želiš da pride tja, pač kontrola. 8)
Roman napisal/-a:Povsem narobe. Težnost Zemlje bo seveda rahlo ukrivila svetlobni žarek, a ta se Avstralije ne bo dotaknil, pa naj ga tam še tako dolgo čakam.
Povsem pravilno, naredi tunel do Avstralije, malce daljši bo kot tunel skozi Karavanke in boš lahko videl na lastne oči.
Roman napisal/-a:Vera nikoli ne zadošča, tista, ki je ni, še posebej ne. Oglej si kako primerno sliko krogelne površine, pa ti bo morda jasno.
No vera je temelje, ki te prežema. Nalepi primerno sliko, da jo bova lahko skupaj opazovala, bo učinkoviteje.
Roman napisal/-a:Ne. Svoja gluha ušesa mi nenehno kažeš, ne potrebujem vere, da to vidim.
Ne veseli, torej dokaži svoje mnenje.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Dobro, evo en namig za katerega verjamem, da ti lahko pomaga iz situacij v katerih si se trenutno znašel, kamor te je seveda pripeljala lastna Vera.
Prazna trditev, z Albertom ali brez njega. Iz katere tvoje vere ali verovanja vendar to izvira?
Samo referenca, ohranjanje v preslikavi, edino kar je je narava in če je spoznavna potem se spoznava.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Kako že pravi prof. Penrose, da obstajajo trije svetovi, svet našega zavestnega zaznavanja, fizikalni svet in Platonov svet matematičnih form?
Na kateri veri temelji ta njegova trditev?
Naši veri.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Prvi svet je svet v katerem najdeš mentalne slike
Kje pa je ta svet?
V tvoji glavi in prav ta bazira na veri. :lol:
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Drugi je realni svet
Aha, torej fizični, ne fizikalni.
Ja, tisti, ki ga je čudovito opisal Vojko:

"Stvari nikoli niso takšne kot so (videti). Voda je tekočina, ki jo pijemo. Drži? Ne. Voda je množica molekul H2O. Drži? Ne. Molekule so sestavljene iz atomov, ti pa iz jedra, okoli katerega krožijo elektroni kot planeti okoli Sonca. Drži. Ne. "Krožijo'"?? Seveda ne krožijo. In jedro? Sestavljeno iz protonov in nevtronov, ti pa iz kvarkov? Kako se 'gibljejo' kvarki? Iz česa so? Več kot polovico njihove relativistične mase predstavlja vezalna energija gluonov. To velja za lubenice, ptice, predvsem pa za ženske... Na prvem zmenku je videti lepa, mila, prijazna, ustrežljiva...nato pa... "

Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Tretji svet je domovina matematike
Kje pa je ta svet?
Hm. Na papirju, v obliki jezika, ki omogoča komunikacijo. 8)

Poglej, Vojko je zapisal:
Nitka iz Bargo
Vojko: Steven zna to povedati zelo lepo. Neki drugi Steven (moj junak Weinberg) je to izrazil takole: "/...še nikomur ni uspelo poiskati medsebojne povezave med pomenom, ki ga ima neka stvar za nas in pomenom, ki ga ima za naravne zakone."

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

bargo napisal/-a:
4.9.2017 8:14
Vprašanje bi bilo odlično, če nam ne bi predpisal boga.
Ne vem, če je odlično, je pa umestno. In jaz v nobenem primeru ne predpisujem boga, kvečjemu sprašujem po njem, seveda zaman. In bog je osebna zadeva, zato je besedica "tvoj" točna. Tvoj odgovor pa je, kot po navadi, izogibanje.
Roman napisal/-a:Važno, da se Alah zabava.
Roman, sedaj ga spet pihaš.
Zakaj? Praviš, da se bog zabava, Alah je bog, kaj ti tu ni jasno?
No, če neskončnost ne bi bila lastnost neskončnega, lastnost česa pa bi bila?
Ti besedo "neskončnost" uporabljaš, kot da bi to predstavljalo nek objekt, ne pa le lastnost. Neskončnost ne obstaja, obstajajo pa neskončne množice, seveda samo v matematiki.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:govorili smo o bijektivni preslikavi številske osi na odprto polkrožnico
Ja, in tebi sta po nepotrebnem manjkali dve točki.
Ne, bilo je potrebno ugotoviti manko, to je vendar namen inventure.
Ravno ta inventura ti dela težave. Ti bi rad imel na polkrožnici mejni točki, na številski osi pa ne.
No, če tako potem gre pač za abstraktni svet, svet v katerem iščemo pravila s pomočjo posebnega jezika, ki ga imenujemo matematika.
Ja, \(\pi\) je razmerje med premerom in obsegom kroga. Čista slovenščina.
Seveda ne, če pa sem pokazal vsaj na dve manjkajoči.
Seveda nisi. Ti dve točki ne manjkata. Amapak tega ti očitno ne bom mogel dopovedati.
No, boš zapisal primera, kjer to velja in kjer ne, namreč, da je rezultat neskončno-neskončno končno oz. neskončno v odvisnosti od posebnih situaciji. Torej?
Saj nisi resen? Vzemi naravnim številom vse od 2 naprej in ostane ti 1, en sam element, množica s tem elementom pa je kajpak končna.
Glej, enačbe so bile zapisane, vera več ne zadošča in potrebno je pokazati na napako v enačbah, ker moja trditev je podkrepljena z enačbami.
Tvoja trditev ni podkrepljena z enačbami. Sem te že vprašal, v kaj se preslikata mejni točki polkrožnice?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:Pokazalo se bo samo.
Ne, se ne more.
Seveda se bo, smrtnik.
Hočeš reči, da bom umrl? Ampak tvoja teza je bila "Ne želi si nečesa, če resnično ne želiš." Če iz tega sklepaš, da si želim smrti, je to zelo bolan sklep. Pač eden mnogih v tvojem zelniku.
Kje pa si to videl, da bi se ponujal?
Še huje, ponujaš drugega.
načela energetske politike, pravila delovanja trga z energijo
Odlično. Vržeš bombo na JEK, pa na TEŠ, pa še kam, pa bo električna energija uničena.
Kaj pa potem pomeni končno?
Končnost je lastnost končnih množic.
Kako dojemaš končnost?
Tako kot zgoraj piše. Zdaj pa si ti na vrsti.
Če že govoriš v metaforah potem poglej in se napoji samo spomniti se moraš kje je in kako je videti.
Spet izogibanje. Definiraj zadnji korak v neskončni množici korakov.
Roman napisal/-a:In tako ostajajo vprašanja neodgovorjena.
Če tako ocenjuješ na podlagi svoje vere.
Ravno narobe. Potreboval bi nezmerno količino vere, da bi videl odgovore v tvojih besedah. Vidiš, podlaga je nevera. Vera je lahko kvečjemu podlaga napačnim trditvam.
Zakaj pa bi JAZ luščil orehe zate, ti vendar praviš da je sfera trodimenzionalna.
Ne zame, zase. Pa nič hudega, če ne.
Samo, če je narava edino kar je in je spoznavna te sprašujem kako jo bomo spoznali? Kaj je orodje spoznavanja narave?
Si pozabil, da sva govorila o svobodni volji in paradoksu v zvezi z njo? Kakšno zvezo ima to s spoznavanjem narave?
Pot, si definiral kot gibanje po površju. Spot pravi, da se ti delfini režijo.
Spet izogibanje.
Povej razliko med potjo in razdaljo?
Govorila sva o najkrajši razdalji.
Seveda svetloba ne more skozi zemljo
Še dobro.
čeprav je to podobno, kot svetloba zapušča Sonce
Ni podobno.
vendar pustimo to
Prav.
Ovire ji nastavljamo, da bo prišla okoli do Avstralije
Zakaj temu rečeš ovire? Smisel je v usmerjanju, ne v oviranju.
Povsem pravilno, naredi tunel do Avstralije
Spet spreminjaš pogoje.
malce daljši bo kot tunel skozi Karavanke
In cenejši od drugega tira. Čeprav ga bo ves čas zalivala magma in ne bom mogel ničesar videti.
Roman napisal/-a:Oglej si kako primerno sliko krogelne površine, pa ti bo morda jasno.
No vera je temelje, ki te prežema.
Če boš govoril traparije, me bo minila volja do pogovora.
Nalepi primerno sliko, da jo bova lahko skupaj opazovala, bo učinkoviteje.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Sferna_trigonometrija
Ne veseli, torej dokaži svoje mnenje.
Vem, da te ne veseli, ampak zadošča branje tvojih besedil.
Samo referenca
Temu rečeš referenca? Vidiš, kako daje vera zgrešene rezultate.
ohranjanje v preslikavi, edino kar je je narava in če je spoznavna potem se spoznava.
:?:
Naši veri.
Ravno zaradi vere slovi Penrose kot znanstvenik, ki je zašel. Takih je še nekaj.
Neki drugi Steven (moj junak Weinberg) je to izrazil takole: "/...še nikomur ni uspelo poiskati medsebojne povezave med pomenom, ki ga ima neka stvar za nas in pomenom, ki ga ima za naravne zakone."
Res je. Ampak to ne potrjuje Penrosa.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

Roman je napisal:
Ravno zaradi vere slovi Penrose kot znanstvenik, ki je zašel. Takih je še nekaj.
Menim, da Penrose slovi po čem drugem. Razloži mi, prosim, kako je Roger 'zašel'! 8)

Zame je še vedno eden največjih eruditov in iskrivih znanstvenikov, ki se ne boji zakorakati v neznano ... :wink:

Odgovori