Teorija vsega

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
DARKOS
Prispevkov: 2
Pridružen: 17.5.2009 11:25

Teorija vsega

Odgovor Napisal/-a DARKOS »

Einstein je celo življenje iskal Teorijo vsega. A njegova Splošna teorija relativnosti in Kvantna mehanika sta ostali nezdružljivi. Kaj je Einstein spregledal? Zakaj je zmanjkal njegov zadnji korak do postavitve Teorije vsega in do združitve obeh teorij? Einstein je bil fizik. In kot fizik je na matematiko gledal kot na orodje. Za matematike pa je matematika povsem nov Realni svet. Ta svet je zgrajen na matematičnih aksiomih. Aksiomi so privzeti, torej se jih ne da dokazati. Mišljeno je bilo, da bi aksiomi odražali razmere v našem svetu, vendar to ni bil pogoj. V svetu matematike se torej dogajajo neverjetne zanimivosti, kot na primer zgodba o naravnih številih. Ko začnemo šteti, ugotovimo, da števil nikoli ne zmanjka. In pridemo do neskončnosti (∞). Tu nastanejo prvi problemi, saj je potrebno računanje z neskončnostjo in z ničlo omejiti. Deljenje z 0 torej ni dovoljeno. V matematiki obstaja tudi neskončna deljivost. Vsako razdaljo, naj bo še tako majhna, lahko razdelimo na polovico. In prihaja do filozofskih protislovij kot je tisti z Ahilom in želvo. V resničnem življenju je seveda drugače. Neskončna deljivost ne obstaja. Danes osnovna načela splošne relativnosti in kvantne mehanike omogočajo približen izračun razdalj, pri katerih se začne pojavljati nasprotje med Splošno teorijo relativnosti in Kvantno mehaniko. Govorimo o Planckovi dolžini, ki meri 10 na -33 potenco centimetra oziroma 10 na -35 potenco metra. To je torej razdalja, ki se je več ne da razpoloviti. In Planckov čas je okoli 10 na -43 potenco sekunde. To je približen čas, ki ga svetloba potrebuje, da premeri Planckovo dolžino.

Obstajajo pa še večji in težje premostljivi paradoksi matematike. Deljenje z 0 smo razrešili tako, da smo privzeli, da ni definirano. Na drug problem je pokazal Euler. Dokazal je, da je kvadratov števil (to je množice 1, 4, 9, 16, 25, itd.) enako kot vseh števil (množice naravnih števil 1, 2, 3, 4, 5, itd). Preprosto je prvo množico zapisal: 1 na kvadrat, 2 na kvadrat, 3 na kvadrat, 4 na kvadrat, 5 na kvadrat, itd.). Vsakemu številu prve množice pripada število iz druge množice in tudi obratno. Namesto kvadratov bi lahko uporabili katerokoli drugo potenco, na primer milijon, in bi ugotovili, da niti prvih nekaj števil novega zaporedja ne poznamo. Kdo bi znal zapisati številko 5 na milijon? Z uvedbo pojma neskončnosti nastanejo torej v matematiki problemi. Izhod je v tem, da rečemo, da nekatere stvari (kot npr. deljenje z nič ali računanje z neskončnostjo) niso definirane. To pa z drugimi besedami pomeni, da ne obstajajo oziroma jih ne moremo pojasniti, da niso z našega sveta.

Pa poglejmo naše vesolje. Vesolje ima svoj začetek in trenutek, ko ga opazujemo. V tem trenutku je torej vesolje končno. In v kateremkoli trenutku v prihodnosti bo kljub svoji velikanskosti vesolje še vedno končno. V vesolju torej neskončnost ne obstaja. Ne obstaja niti neskončna deljivost. V določenem trenutku pridemo do najmanjše razdalje (do Planckove dolžine oziroma do Planckovega časa), ko nadaljnja delitev ni možna. Kakšna je torej rešitev?


Izrek 1: Naše vesolje je racionalno. V njem ne obstajajo iracionalna števila, kot so npr. e, π ali koren iz nekega števila. Vsako število, ki ponazarja nekaj iz vesolja, lahko zapišemo kot m/n, pri čemer sta m in n celi števili. Pa tudi ∞ ne obstaja.


Kratka obrazložitev izreka: vsi vemo, da je razmerje med obsegom kroga in njegovim premerom enako π. Vendar, če v našem vesolju naredimo krožnico iz delcev (ali česarkoli drugega) in iz enakih delcev tudi premer, potem lahko vse delce v krogu preštejemo in dobimo npr. število m, preštejemo še vse delce v premeru in dobimo npr. n. Razmerje med obsegom kroga in premerom dobimo kot racionalno število m/n, ki se lahko ujema s π na zelo veliko decimalk, vendar je še vedno racionalno število. Približek števila π lahko dobimo s poljubno natančnostjo, vendar π ne moremo doseči.


Izrek 2: Splošna teorija relativnosti izhaja iz matematike. Uporablja Realna števila in ne samo Racionalnih števil. Rezultati, ki jih da Splošna teorija relativnosti, so Realna števila. In ko rezultate Splošne teorije relativnosti uporabimo za opis našega vesolja, se morajo iracionalna števila zaokrožiti v racionalna števila.

Kvantna mehanika izhaja iz zakonov našega vesolja. Kvantna mehanika nam daje rezultate v Racionalnih številih, ker rezultate dobiva iz našega vesolja in ne iz matematičnih formul. Zato nastajajo razlike med Splošno teorijo relativnosti in kvantno mehaniko.


Kratka obrazložitev izreka: na primeru bom pokazal, kako v praksi prihaja do zaokrožanja. Na primeru bom prikazal, kakšne rezultate nam ponudi matematika na osnovi matematičnih formul in do kakšnih rezultatov pridemo na osnovi podatkov iz našega sveta.


Za dokaz omenjenih izrekov ter predvsem za ponazoritev, kako pride do razlik, se moramo vrniti k matematiki in si ogledati eno od najbolj zanimivih in impresivnih porazdelitev. To je porazdelitev, ki jo določa matematična konstanta e. Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po matematiku Eulerju) je osnova naravnih logaritmov. Njena približna vrednost je

e = 2,718281828459.......

Točne vrednosti seveda ne moremo zapisati, ker bi za zapis potrebovali neskončno cifer. Kot vidimo, e ni racionalno število in ga ne moremo zapisati kot kvocient dveh celih števil m/n. Število e je definirano na več načinov, med drugimi tudi kot neskončna vsota:

1 1 1 1 1 1 1 1 1
e = ‒‒ + ‒‒ + ‒‒ + ‒‒ + ‒‒ + ‒‒ + ‒‒ + ‒‒ + ‒‒ + ....
0! 1! 2! 3! 4! 5! 6! 7! 8!

Pri tem dodajmo, da je 0!=1, n! pa je produkt vseh naravnih števil od 1 do n. Iz enačbe za število e dobimo:

1 1 1 1 1 1 1 1 1
1 = ‒‒‒‒ + ‒‒‒‒ + ‒‒‒‒ + ‒‒‒‒ + ‒‒‒‒ + ‒‒‒‒ + ‒‒‒‒ + ‒‒‒‒ + ‒‒‒‒ + … = 100%
e×0! e×1! e×2! e×3! e×4! e×5! e×6! e×7! e×8!

Če je 1 celota oziroma 100%, potem vsi členi predstavljajo kar porazdelitev enote na neskončno število delov. Vendar je vsak naslednji člen zaporedja (razen drugega) mnogo manjši od predhodnega. Če bi pri izračunu upoštevali le prvih 64 členov, bi dobili e z natančnostjo na 89-decimalnih mest. Najbolj impresivno pri tej porazdelitvi pa je, kolikokrat je prisotna v našem življenju in v našem vesolju, čeprav se tega sploh ne zavedamo.

Poglejmo primer: imamo zelo veliko številk, razporejenih po velikosti. (Kratka opomba: Znana je Uganka s zamenjavo klobukov. Ob prihodu možje odložijo svoje klobuke in ker so klobuki povsem enaki, jih pri odhodu nehote zamenjajo. Kakšna je verjetnost, da nihče ni dobil svojega klobuka? Kakšna je verjetnost, da je natanko eden dobil svoj klobuk? In tako naprej.) Nato številke naključno premešamo. Kolikšna je verjetnost, da ni nobena številka na svojem prvotnem mestu. Gre za naravno porazdelitev oziroma porazdelitev, ki jo določa matematična konstanta e. Ta verjetnost je:
1 1
‒‒‒‒‒ = ‒‒‒‒
e × 0! e

In verjetnost, da je od vseh številk natanko ena na prvotnem mestu, je:
1 1
‒‒‒‒‒ = ‒‒‒
e × 1! e

Ali sta verjetnosti, da ni nobena številka na svojem mestu oziroma da je natanko ena številka na svojem mestu, enaki. Matematika pravi, da sta verjetnosti enaki. Če imamo 64 številk, je 64! več kot 10 na 89 potenco možnosti in lahko rečemo, da sta verjetnosti enaki na 89 mest natančno. Vendar se število dogodkov, ko se zgodi prva ali druga možnost, razlikuje za 1 možnost. Pri deljenju z e nikoli ne pridemo do celega števila, tudi če imamo še tako veliko število, število dogodkov pa je vedno celo število. Torej je potrebno zaokrožanje. Oziroma, naše vesolje iracionalno število vedno pretvori v racionalno število. Zaokrožanje je lahko navzgor ali navzdol. Ker gre v našem primeru za sodo število številk, se število dogodkov, ko ni nobena številka na svojem mestu, zaokroži navzgor in število dogodkov, ko je natanko ena številka na svojem mestu, zaokroži navzdol. Števili, ki sta zapisani z devetinosemdesetimi števkami, se razlikujeta za 1. Že ko je številk le 64, prihaja do tako majhnega odstopanja pri izračunu, ki ga ponudi matematika, in dejanskih izračunom, da ga tudi sodobni računalniki ne prepoznajo. Matematika nas torej pripelje do rešitve, ki je pravilna na 89 decimalk.

Verjetnost, da je natanko n številk na pravem mestu je:
1
‒‒‒‒‒
e × n!

To so torej rešitve, ki nam jih ponudi matematika. Rešitve, ki se ujemajo na 89 decimalk natančno z dejansko vrednostjo že ko imamo samo 64 številk ali česa drugega. V svetu, kjer je dogodkov ogromno, kjer je vsak predmet sestavljen iz ogromnega števila delcev, daje matematika tako točne rezultate, da odstopanja od točnega rezultata ne moremo ugotoviti Toda kaj se zgodi, ko se število številk zmanjšuje, ko se zmanjša pod 10. Poglejmo, kako je s številkami v magičnem kvadratu 3x3. V njem so zapisane številke od 1 do 9:

1 2 3
4 5 6
7 8 9

Številke se na novo naključno prerazporedijo. Pri koliko od 362.880 vseh možnosti se nobena številka ne pojavi na istem mestu? Katerih možnosti je več: da se nobena številka ne pojavi na pravem mestu ali da se natanko ena številka pojavi na pravem mestu?

Verjetnost, da ni nobena številka na svojem prvotnem mestu, je:
1 1
‒‒‒‒‒ = ‒‒‒
e × 0! e

Vseh možnosti je 9! = 9 x 8 x 7 x 6 x 5 x 4 x 3 x 2 x 1 = 362.880. Sedaj lahko izračunamo v koliko primerih ni nobena številka na svojem prvotnem mestu. Matematika nam da naslednjo rešitev:

1
‒‒‒ × 362.880 = 133.496,0916 . . .
e

Lahko ugotovimo, da je matematika čudovito orodje, ki nam da natančno rešitev, vendar je ta zapisana v realnih številih in v tem primeru je realno število iracionalno. Naše vesolje je racionalno, torej mora vsa realna števila nekako zaokrožiti v racionalna. Ko se pogovarjamo o večjem številu dogodkov, zaokrožanja sploh ne opazimo. Pri manjših številih pa je zaokrožanje kar presenetljivo.

Ko imamo liho števil (v našem primeru 9), se število vseh možnosti, da se nobena številka ne pojavi na pravem mestu, zaokroži navzdol, torej je rezultat 133.496. In število vseh možnosti, pri katerih se natanko ena številka pojavi na pravem mestu, se zaokroži navzgor, torej je rezultat 133.497.

Torej je ena možnost več, da bo natanko ena številka na pravem mestu, kot da ni nobene številke na pravem mestu. Matematika nam za obe možnosti da enak rezultat, v našem svetu pa se dogodi zaokrožitvena sprememba.

Tudi ko imamo 9 števil, se matematika izkaže odlično. Rezultat se še vedno z dejanskim stanjem ujema na 5 mest. In možnosti je toliko, da jih praktično ne bi mogli zares prešteti in razvrstiti. Zato poglejmo, kaj se dogaja, ko se število števil še zmanjšuje in lahko vse možnosti tudi sami zares preštejemo.

Poglejmo, koliko je vseh možnosti pri razporeditvi štirih številk:
Število enakih možnih rešitev In matematični izračun:
0 ..9 24/(e×0!) = 8,829…
1 ..8 24/(e×1!) = 8,829…
2 ..6 24/(e×2!) = 4,414…
3 ..0 24/(e×3!) = 1,471…
4 ..1 24/(e×4!) = 0,367…
Skupaj 24

V primeru štirih številk lahko vseh štiriindvajset možnosti sami razporedimo v skupine. Jasno je, da je le ena možna rešitev, da so vse štiri številke enake: 1234. Devet je možnosti, ko ni na enakem mestu nobena številka. Naj jih zapišem: iz prvotnega zaporedja 1234 dobimo naslednjih devet možnih rešitev, kjer ni nobena številka na istem mestu: 2341, 2413, 2143, 3142, 3412, 3421, 4123, 4312, 4321. Šest možnih rešitev je, ko sta na pravih mestih dve številki: 1243, 1324, 1432, 2134, 3214, 4231. Ko pridemo do majhnih številk, mora narava zaokrožati ali pa narediti celo nekaj večje popravke. Zakaj so potrebni večji popravki? Ker ne obstaja možnost, da bi bila od vseh številk samo ena na napačnem mestu, saj nima s kom zamenjati. Zato pride do prerazporeditve in večjih popravkov. Poglejmo, kakšno je zaokrožanje pri štirih številkah:

- pri 0 enakih je zaokroženo navzgor
- pri 1 enakem je zaokroženo navzdol
- pri 2 enakih je zaokroženo in povečano navzgor zato, ker možnost 3 enaki in samo en
napačen ni mogoča. Dve enaki (2) pridobi tako od (1) kot od (3),
- pri 4 enakih je zaokroženo navzgor.

Kaj lahko dodamo: v našem vesolju prihaja do zaokrožanja iracionalnih števil v racionalna. Naše vesolje ne pozna iracionalnih števil. Vendar se zgodi še nekaj več. Naše vesolje ne pozna možnosti, da bi vsi razen enega pravilno izbrali. Zato prihaja do preskokov. Matematični izračun ni potrebno le pravilno zaokrožiti, ampak se iz nič pojavi dodatna rešitev (4,414… se spremeni v 6).

Kaj če namesto verjetnosti, da se zgodi neka možnost ali dogodek razmišljamo o tem da se zgodi nek delec, na verjetnost pa gledamo kot na potrebno energijo. Kvantna teorija pravi, da si lahko delec, tudi če nima dovolj energije, to energijo začasno sposodi. Tako kot deveta možna rešitev (pri nič enakih), ki nima dovolj verjetnosti, vseeno obstaja. Vendar pa nam tabela razkriva še nekaj: Pri številu dveh enakih si peta rešitev sposodi več kot polovico potrebne verjetnosti. Šeste rešitve pri dveh enakih pa sploh ne bi smelo biti, saj si je že peta rešitev morala sposoditi verjetnost, da je nastala. Torej je šesta rešitev v tem primeru pravi mali čudež. Sposoditi si je morala celotno verjetnost. Če prevedemo to v jezik delcev: naš svet omogoča čudeže. Omogoča, da nastane delec, ki ga v realnem svetu ne bi bilo. Delec si sposodi celotno energijo. Ne gre le zato, kot pravi kvantna teorija, da si delec lahko sposodi manjkajočo energijo, lahko nastane delec, ki sploh ni imel začetne energije, ki ga sploh ni bilo. Naš svet torej omogoča sposojanje energije ter nastajanje pravih malih čudežev, če je le v bližini dovolj proste energije (oziroma v našem primeru verjetnosti). In prosta verjetnost se nahaja prav v bližini malega čudeža, saj dogodek, da bi bil od štirih števil le eno napačno, v našem svetu ne obstaja.

Poglejmo, koliko je vseh možnosti pri razporeditvi treh številk:

Število enakih možnih rešitev In izračun:
0 2 6/(e×0!) = 2,207…
1 3 6/(e×1!) = 2,207…
2 0 6/(e×2!) = 1,103…
3 1 6/(e×3!) = 0,367…
Skupaj 6

Kot vidimo, samo ena številka ne more biti razporejena narobe. In če izhajamo iz porazdelitve, ki jo določa matematična konstanta e, potem vidimo, kje nastaja razlika, ko imamo opravka z majhnimi količinami.


Poglejmo, kakšno je zaokrožanje pri treh številkah. Ker je liho številk, potem pri 0 enakih zaokroža navzdol, pri 1 pa navzgor:

- pri 0 enakih je zaokroženo navzdol
- pri 1 enakemu je zaokroženo navzgor
- ni možno 2 enaka in samo 1 napačen
- pri 3 enakih je zaokroženo navzgor.

Razporeditev pri dveh številkah:

Število enakih možnih rešitev In izračun:
0 1 2/(e×0!) = 0,735…
1 0 2/(e×1!) = 0,735…
2 1 2/(e×2!) = 0,367…
Skupaj 2

Ker je sodo številk, potem pri 0 enakih zaokroža navzgor, pri 1 pa navzdol:
- pri 0 enakih je zaokroženo navzgor
- pri 1 enakemu je zaokroženo navzdol
- pri 2 enakih je zaokroženo navzgor.

Sedaj si to možnost oglejmo še enkrat samo iz matematičnega stališča in pozabimo, kaj vemo o tem svetu. Postavimo obe števili tako, da ne bo razvidno, ali je število na pravem ali na napačnem polju. Pri prvem številu imamo dve možnosti: ali je na pravem polju ali na napačnem polju. Zanimivo pri tem je, da bo drugo število avtomatično vedelo, na kakšnem polju je prvo število. Če je prvo število izbralo pravo polje, bo pravo polje izbralo tudi drugo število, ne glede na razdaljo med njima. In če je prvo število izbralo napačno polje, bo tudi drugo število izbralo napačno polje. Drugo število torej nima možnosti izbire, ampak se ravna po prvem številu. Ali gre pri tem za neko kvantno prepletenost. Kako drugo število ve, kaj se dogaja s prvim številom? Sama matematika torej dopušča možnost izbire tudi drugemu številu, vendar v našem vesolju drugo število nima možnosti izbire.

Kako je, ko imamo samo eno možnost:
Število enakih možnih rešitev In izračun:
0 0 1/(e×0!) = 0,367…
1 1 1/(e×1!) = 0,367…
Skupaj 1

Če imamo samo eno številko, bo pri vsaki ponovni porazdelitvi prišla na pravo mesto. In ker je liho število, potem se možnost 0 enakih zaokroži navzdol na 0 in možnost 1 pravilne navzgor na 1.


Zaključek: ko imamo zelo veliko npr. številk, razporejenih po velikosti in jih nato naključno premešamo, nam porazdelitev, ki jo določa matematična konstanta e

1 1 1 1 1 1 1 1 1
1 = ‒‒‒ + ‒‒‒‒ + ‒‒‒ + ‒‒‒‒ + ‒‒‒‒ + ‒‒‒ + ‒‒‒ + ‒‒‒‒ + ‒‒‒‒ + … = 100%
e×0! e×1! e×2! e×3! e×4! e×5! e×6! e×7! e×8!

natančno določa možnosti, da se je določeno število številk pojavi na istem mestu. Že ko imamo 9 številk, je izračun po zgornji porazdelitvi natančen na 5 mest, pri 64 številkah pa je natančnost kar na 89 mest.
Ko pa gre za le nekaj številk, mora narava zaokrožati. In pri tem lahko nastanejo velika odstopanja. Ko gre le za nekaj številk, lahko vse možnosti sami izračunamo in vidimo, da nastanejo velika odstopanja od napovedi, ki nam jih da izračun glede na porazdelitev, ki jo določa matematična konstanta e. Po tem izračunu bi npr. moral biti pri treh številkah vsaj ena možnost, da sta dve pravilni, a ta možnost se spremeni v tri pravilne, saj ena sama ne more biti napačna. Napaka pa je seveda več kot 100%.
Ali nas to na kaj spominja. Poglejmo tale zapis o splošni teoriji relativnosti in kvantni mehaniki: v dolgih letih raziskav so eksperimentalni fiziki potrdili skoraj vse napovedi, ki izhajajo iz splošne teorije relativnosti in kvantne mehanike. Dve teoriji, ki sta v 20. stoletju poganjali napredek fizike, pa sta med seboj nezdružljivi. V globinah črne luknje je velika masa stisnjena na majceno velikost. Ob velikem poku je celotno vesolje izbruhnilo iz mikroskopskega zrna. To so svetovi, ki so majceni, a hkrati neverjetno masivni in jih moramo zato obravnavati tako s kvantno mehaniko kot s splošno relativnostjo. A enačbe splošne relativnosti in kvantne mehanike, ko jih združimo, dajejo nesmiselne rezultate.
Pri majhnem številu delcev mora narava zaokrožati in se odločati za samo eno možnost. Narava mora vse iracionalne številske rešitve, ki izhajajo iz matematike, pretvoriti v racionalne, saj v našem vesolju ni iracionalnih števil. Mora tudi upoštevati, da od vseh ne more biti samo en napačen, ker potem ta ne more z nikomer zamenjati mesta. Če so namreč vsi razen enega na pravih mestih, zadnjemu ostane samo še njegovo, torej pravo mesto.
Vedeti moramo, da splošna teorija relativnosti uporablja matematiko in Realna števila. Naše vesolje je končno. Naše vesolje je sestavljeno iz končnega števila delcev. Vsa števila v našem vesolju so zato Racionalna. Zato se izračuni, ki jih da splošna teorija relativnosti v Realnih številih, v našem vesolju pretvorijo v Racionalna števila. Te razlike sploh ne opazimo in ne moremo izračunati, saj so rezultati že v primeru, ko obravnavamo le 64 delcev, pravilni na kar 89 decimalk natančno.
Ko pa obravnavamo le nekaj delcev, pa nastopijo ogromna odstopanja. Ne samo, da si delci lahko sposojajo energijo ali jo izgubljajo, prihaja do nastajanja novih delcev ali izginjanja delcev, ki bi morali obstajati.
Navedena obrazložitev torej lahko pojasni nasprotja med Splošno teorijo relativnosti in Kvantno mehaniko.
Iz obrazložitve je jasno, da Realno vesolje, v katerem bi vedno veljala matematika in bi Splošna teorija relativnosti dala vedno 100-odstotno točne podatke, ne more obstajati. Tako vesolje ne dopušča izposoje energije, nastajanja delcev, ki sploh nimajo energije, s tem pa tudi onemogoča nastanek vesolja.
Obrazložitev ponuja možno rešitev za pojasnitev kvantne prepletenosti. Pojasni tudi, da si delec zaradi zaokrožanja iracionalnih števil v racionalna lahko pridobi dodatno potrebno energijo, pa tudi nastanek delca, ki ga pravzaprav po matematičnem izračunu ne bi smelo biti.

Splošna teorija relativnosti velja torej le v Realnem svetu, v katerem obstajajo tudi realna števila. Vendar je ravno v tem problem realnega sveta. V njem ni zaokrožanja, ni izposojanja energije, ni malih čudežev. Zato tak svet ne more nastati.


Lahko pa nastane racionalni svet. V njem nastopajo samo racionalna števila. Vsa iracionalna števila se v vsakem posameznem primeru zaokrožijo v racionalna. Ta svet omogoča izposojanje energije, omogoča pa tudi nastanek delca praktično iz nič, če je le dovolj energije v bližini. Ta svet omogoča torej nastanek čudeža, to je, da nastane delec iz nič, da nastane delec, ki v začetku sploh ni imel energije.

Za konec: Einsteinova Splošna teorija relativnosti je pravilna v Realnem svetu, zato je bil lahko Einstein tudi tako prepričan v pravilnost svoje teorije, saj je verjel v matematiko. Ni pa upošteval možnosti, da mi živimo v Racionalnem svetu, kjer matematika ne velja več vedno, ampak prihaja do zaokrožanja iracionalnih števil v racionalna. Tudi vsi znanstveniki so verjeli, da je matematika nezmotljiva in da vlada v našem vesolju. Žal moram reči, da temu ni tako. Matematika je zgrajena na Aksiomih, to je na vedenju, ki je bilo po splošnem mnenju pravilno in logično. Logično je bilo sklepanje, da je števil neskončno. Kot Aksiom je sprejeta tudi trditev, da skozi dve točki poteka natanko ena premica. Na tem temelji geometrija. Vendar ni problem v tem, da bi lahko skozi dve točki potekalo več premic, problem je v tem, da ne poteka niti ena. Naše vesolje je končno. V končnem vesolju premica sploh ne obstaja. Obstaja le zelo dolga daljica. Premica je namreč neskončna. Vesolje ima svoj začetek. Ne glede na hitrost širjenja je vesolje še vedno končno. Zato so v našem vesolju vse stvari končne. Zato je naše vesolje še vedno Racionalno. In še dobro, da je tako, saj ravno zaokrožanje iracionalnih števil v racionalna omogoča prave male čudeže. Nastanek nečesa iz nič, nastanek nečesa, kar še ni bilo. Pravzaprav smo čudež tudi vsi ljudje, vsa živa bitja.
Mi živimo v RACIONALNEM VESOLJU. Zato tudi lahko živimo, saj REALNO VESOLJE ZARADI SVOJE POPOLNOSTI NE MORE OBSTAJATI in tudi nam ne bi omogočilo, da se pojavimo. Naše vesolje pa dopušča male čudeže.

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Teorija vsega

Odgovor Napisal/-a Roman »

Skoraj kot da bi bral barga. :D Pri čemer zna bargo vsaj za silo pisati tudi v texu.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Teorija vsega

Odgovor Napisal/-a bargo »

Skoraj, ja! :) Pa vendar narava, ki je vse kar je, zagotovo ni stroj, ki še ne zmore iracionalnih števil, če pa mi zmoremo še vsaj kompleksna števila in z njimi obvladujemo svet okoli nas.

Nitka iz Čudeži in znanost.
Vojko: Eno najbolj fascinantnih predavanj, ki sem jih gledal: Neil Turok na Perimeter Institut pred 14 dnevi... Pravi intelektualni užitek!
Bargo: \(e^{i\pi} +1 =0\).



Tole z številom PI, kot razmerjem med obsegom in premerom kroga je neka posrečena kombinacija Romanovega stališča, z pridihom Vojka, ki stavi na etalone iz Plankovega sveta. Kako pride do tega se mogoče kdo vpraša? Ja, zato, ker je materija v temelju in predstava o materiji je ta, da je materijo mogoče prijeti, z njo manipulirati, jo razstaviti na pol in potem to polovico spet na pol in to razbijanje materialne strukture nam vseskozi ohranja materijo, spreminja se samo struktura in če tako nadaljujemo, bomo prišli vse do njenega nedeljivega dela, tistega dela, ki nima več strukture in ga zato ni mogoče več razdeliti, to bi bilo potem v temelju materije s katero je mogoče manipulirati.

Hecno pa je, da nas je ta pot pripeljala do tega, da smo v procesu razpolavljanja izgubili tako zamišljeno materijo in se je ohranila struktura, kar je bilo veliko presenečenje. Strukturo lahko informacijsko opišemo, kar pomeni, da jo zapišemo v enačbe in tako lahko spremljamo pojavljanje materije po principu verjetnejše je bolj verjetno, s čemer pa ni več mogoče z gotovostjo manipulirati. Adijo determinizem, bi dejal Vojko. :wink:

Vojko bi še dejal, da za zapis informacij potrebujemo materijo in tako je informacija materialna, torej, informacija ima svojo maso, kaj ne Vojko? :)

Kaj pa če je obratno, masa ima svojo informacijo? Albert se nasmiha. :)

Vojko, tole mojo misel, si že dojel?
Materialist je torej tisti, ki se mora gibati, da bi v potu gibanja ohranjal svojo vero, hitreje kot se giba, masivnejši je, kar ga drži v prepričanju. Hecno pri vsem te je, da če bi se prenehal gibati, bi dosegel tako želeno hitrost 8)

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Teorija vsega

Odgovor Napisal/-a Roman »

Imam nalogo zate, bargo. Še enkrat (tokrat natančno) preberi Darkosov sestavek in naredi seznam vseh napačnih trditev, ki jih je zapisal.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Teorija vsega

Odgovor Napisal/-a bargo »

Roman napisal/-a:
1.11.2017 8:10
Imam nalogo zate, bargo. Še enkrat (tokrat natančno) preberi Darkosov sestavek in naredi seznam vseh napačnih trditev, ki jih je zapisal.
Res. Seznam napačnih trditev, da bi naredil, saj se hecaš, a ne? :roll:

Sia - Santa's Coming For Us
Santa's coming to town

Singing to the deer in the sky
Singing as they jingle, jingle, jingle tonight
Singing to the moon, set it free
You're the angel on the top of my tree
Singing to the spirit above
Sing your heart out with all of your love
Santa's coming for us


Prav naj ti bo, tako reciva, če teorija vsega ne vključuje zavesti potem že ne more biti teorija vsega, a ne?

Albert se reži in pravi: "Zwei Dinge sind unendlich, das Universum und die menschliche Dummheit, aber bei dem Universum bin ich mir noch nicht ganz sicher."

Nitka iz Medzvezdna potovanja

Bargo: Torej, atomski svet se je ravno s tem, ko je postal predmet raziskovanja, transformiral iz uganke, kjer je mogoče najti rešitev, v skrivnost, ki te privlači ravno zato, ker ohranja skrivnost kljub povečevanju vedenja.

Roman: Povečevanje vedenja je po eni strani zmanjševanje čudežnosti, po drugi strani pa večanje ledine, ki jo je treba preorati. Čudežno se vedno skuša skriti za rob znanja.
Bargo: Max pravi, "Kar je mogoče raziskati je potrebno raziskati, česar ni mogoče raziskati je potrebno občudovati." Albert se smeji in dodaja: "Če pojasnim svet v celoti, potem še zmeraj ostane eno vprašanje odprto, kako to, da je svet mogoče pojasniti." :wink:

Povej ti raje meni, kako pride, da je človeška neumnost neskončna, če pa ti stojiš na stališču, da je vse okoli tebe in tudi v tebi končno?

Ali, če vprašam drugače: "Kako iz končnosti lahko dobimo neskončnost?" ali še drugače: "Kakšna snov ali lastnost v materiji je potrebna, da ustvari svet neskončnosti in ga še analizira?" :roll:
DARKOS napisal/-a: Matematika je zgrajena na Aksiomih, to je na vedenju, ki je bilo po splošnem mnenju pravilno in logično.
Torej matematika izhaja iz nas, a ne?
DARKOS napisal/-a: Vesolje ima svoj začetek. Ne glede na hitrost širjenja je vesolje še vedno končno.
Samo začetek tega začetka vesolja, pa ni nič, ker iz nič ni nič, temveč so bile in mogoče so še kvantne fluktuacije niča, a ne? Veš, problem je z energijo, ki je ne moremo uničiti niti ustvariti in če se pojavi iz nič je to kršitev naše vere, kaj ne?
DARKOS napisal/-a: Naše vesolje je končno. V končnem vesolju premica sploh ne obstaja. Obstaja le zelo dolga daljica. Premica je namreč neskončna. Vesolje ima svoj začetek. Ne glede na hitrost širjenja je vesolje še vedno končno. Zato so v našem vesolju vse stvari končne. Zato je naše vesolje še vedno Racionalno. In še dobro, da je tako, saj ravno zaokrožanje iracionalnih števil v racionalna omogoča prave male čudeže.
Kako lahko govoriš o neskončni premici iz tvojega končnega vesolja, ki se je celo enkrat začelo? Kaj pa pomeni, da je vesolje še vedno Racionalno? Misliš, da je racionalno ravno zato, ker ga odkrivamo/preizkušamo z iracionalnimi metodami in potem celo včasih empirično dokažemo zamišljeno?
Tako je vesolje postalo ne samo iracionalno temveč celo kompleksno in vendar ni komplicirano. :lol:

Človek

Človekov razum
Človeški razum je pretežno neraziskan. Čeprav dobro poznamo sestavo človeških možganov, živčnega sistema in sestavo telesa nasploh, nam je prisotnost človekovega razuma še vedno uganka. Dejstvo je, da imajo živali in rastline možnost odzivanja na dogodke tako, da imajo največjo korist, in nedvomno tako deluje tudi človeški razum, a vseeno je naše obnašanje zelo drugačno, najverjetneje zaradi zelo velikega spomina. Razum (racio) je po definiciji obnašanje, ki prinese največjo korist, a človek kljub temu, da ima največje razumske sposobnosti pod določenimi pogoji deluje povsem neracionalno.
Zadnjič spremenil bargo, dne 1.11.2017 13:52, skupaj popravljeno 1 krat.

Motore
Prispevkov: 1107
Pridružen: 9.9.2009 23:28

Re: Teorija vsega

Odgovor Napisal/-a Motore »

Glede niča eno zanimivo mnenje:
https://www.youtube.com/watch?v=UemhCsaeGgc

Za barga, ki bo rekel, da to še vedno ni pravi nič pa:
Smith says to Jones, "Could you explain to me how magic works?" So Jones starts talking about misdirection, sleight of hand, escapology and so forth. But Smith says "No, I want to know about real magic." And Jones replies, "I can't help you, because 'real magic' isn't real, and the magic that is real isn't 'real magic.'"
Now, Smith says to Jones, "Could you explain to me how nothingness works?" So Jones starts talking about ground states, virtual particles, vacuum energy and so forth. But Smith says "No, I want to know about real nothing." And Jones replies, "I can't help you, because 'real nothing' isn't real, and the nothing that is real isn't 'real nothing.'"
"Real nothing" isn't an element of reality, any more than "real magic," true Euclidean space, or spherical cows.
If I could miraculously teleport us to a region of "real nothing" so we could get a look at it, we still would not succeed; we would emit photons, exert gravitation—by our mere presence we would turn the "real nothing" into boring regular nothing. "Real nothing" cannot coexist with reality, and since reality is real, "real nothing" must not be.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Teorija vsega

Odgovor Napisal/-a bargo »

Motore napisal/-a:
1.11.2017 13:51
Glede niča eno zanimivo mnenje:
https://www.youtube.com/watch?v=UemhCsaeGgc

Za barga, ki bo rekel, da to še vedno ni pravi nič pa:
Smith says to Jones, "Could you explain to me how magic works?" So Jones starts talking about misdirection, sleight of hand, escapology and so forth. But Smith says "No, I want to know about real magic." And Jones replies, "I can't help you, because 'real magic' isn't real, and the magic that is real isn't 'real magic.'"
Now, Smith says to Jones, "Could you explain to me how nothingness works?" So Jones starts talking about ground states, virtual particles, vacuum energy and so forth. But Smith says "No, I want to know about real nothing." And Jones replies, "I can't help you, because 'real nothing' isn't real, and the nothing that is real isn't 'real nothing.'"
"Real nothing" isn't an element of reality, any more than "real magic," true Euclidean space, or spherical cows.
If I could miraculously teleport us to a region of "real nothing" so we could get a look at it, we still would not succeed; we would emit photons, exert gravitation—by our mere presence we would turn the "real nothing" into boring regular nothing. "Real nothing" cannot coexist with reality, and since reality is real, "real nothing" must not be.
8) Bo že držalo, da se bog najbolje zabava ko razmišljajo fiziki! Hvala, Motore. :wink:

Veš, Motore, odkar singularnost potuje po prostoru še gibanje ni več to kar je včasih bilo. :lol: 8)

Motore
Prispevkov: 1107
Pridružen: 9.9.2009 23:28

Re: Teorija vsega

Odgovor Napisal/-a Motore »

bargo napisal/-a:
1.11.2017 13:56
Bo že držalo, da se bog najbolje zabava ko razmišljajo fiziki!
Ne razumem. Bog predpostavljam da ne obstaja in če bi obstajal kako ti veš kaj bi ga zabavalo?
bargo napisal/-a:
1.11.2017 13:56
Veš, Motore, odkar singularnost potuje po prostoru še gibanje ni več to kar je včasih bilo.
Katera singularnost potuje po prostoru? Misliš črno luknjo? Kaj ima to veze z zgornjim in zakaj bi gibanje zaradi tega ne bilo več tisto kar je bilo včasih? A včasih se singularnost ni gibala?

Ker tvojih analogij in metafor nisem nikoli razumel, bom vse kar boš rekel jemal dobesedno.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Teorija vsega

Odgovor Napisal/-a vojko »

Bargo je napisal:
Tole z številom PI, kot razmerjem med obsegom in premerom kroga je neka posrečena kombinacija Romanovega stališča, z pridihom Vojka, ki stavi na etalone iz Plankovega sveta. Kako pride do tega se mogoče kdo vpraša?
Kako, kako? Sem ti že pojasnil: frajerji iz civilizacije tip III so oblikovali PROSTORČAS tako, da je razmerje krožnica-r 3,14............. :lol: In na 10*32 mestu π se oblikuje krog, če ugotovimo pravilni raster. Beri Saganov CONTACT ... 8)
Hecno pa je, da nas je ta pot pripeljala do tega, da smo v procesu razpolavljanja izgubili tako zamišljeno materijo in se je ohranila struktura, kar je bilo veliko presenečenje. Strukturo lahko informacijsko opišemo, kar pomeni, da jo zapišemo v enačbe in tako lahko spremljamo pojavljanje materije po principu verjetnejše je bolj verjetno, s čemer pa ni več mogoče z gotovostjo manipulirati. Adijo determinizem, bi dejal Vojko.


Adijo determinizem, adijo monsieur Laplace, adijo njegov demon – dobrodošel Herr Heisenberg! :wink:
Vojko bi še dejal, da za zapis informacij potrebujemo materijo in tako je informacija materialna,
... lep povzetek.
torej, informacija ima svojo maso, kaj ne Vojko?


Grem vprašat na komite, kaj menim o tem... :lol:
Kaj pa če je obratno, masa ima svojo informacijo? Albert se nasmiha.
To pa drži v vsakem primeru.
Vojko, tole mojo misel, si že dojel?
Materialist je torej tisti, ki se mora gibati, da bi v potu gibanja ohranjal svojo vero, hitreje kot se giba, masivnejši je, kar ga drži v prepričanju. Hecno pri vsem te je, da če bi se prenehal gibati, bi dosegel tako želeno hitrost
Trudim se, pa ne gre. Prvi stavek je jasen: relativisični prirast mase. Drugega pa ne razumem... :oops:

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Teorija vsega

Odgovor Napisal/-a vojko »

Motore napisal/-a:
1.11.2017 13:51
Glede niča eno zanimivo mnenje:
https://www.youtube.com/watch?v=UemhCsaeGgc

Za barga, ki bo rekel, da to še vedno ni pravi nič pa:
Smith says to Jones, "Could you explain to me how magic works?" So Jones starts talking about misdirection, sleight of hand, escapology and so forth. But Smith says "No, I want to know about real magic." And Jones replies, "I can't help you, because 'real magic' isn't real, and the magic that is real isn't 'real magic.'"
Now, Smith says to Jones, "Could you explain to me how nothingness works?" So Jones starts talking about ground states, virtual particles, vacuum energy and so forth. But Smith says "No, I want to know about real nothing." And Jones replies, "I can't help you, because 'real nothing' isn't real, and the nothing that is real isn't 'real nothing.'"
"Real nothing" isn't an element of reality, any more than "real magic," true Euclidean space, or spherical cows.
If I could miraculously teleport us to a region of "real nothing" so we could get a look at it, we still would not succeed; we would emit photons, exert gravitation—by our mere presence we would turn the "real nothing" into boring regular nothing. "Real nothing" cannot coexist with reality, and since reality is real, "real nothing" must not be.
:!: :D

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Teorija vsega

Odgovor Napisal/-a Roman »

bargo napisal/-a:
1.11.2017 13:11
Seznam napačnih trditev, da bi naredil, saj se hecaš, a ne?
No, vsaj nekaterih večjih. Če tega ne zmoreš (in verjamem, da tega ne zmoreš), je to znak, da ti je blizu. Ne moreš sestavljati seznama lastnih napak, kajne.
Prav naj ti bo
Oh! :shock:
če teorija vsega ne vključuje zavesti potem že ne more biti teorija vsega, a ne?
Dober poskus. Kako si ugotovil, da Markosova teorija ne vključuje zavesti?
Povej ti raje meni, kako pride, da je človeška neumnost neskončna, če pa ti stojiš na stališču, da je vse okoli tebe in tudi v tebi končno?
Tako: mislil sem, da sem slišal že vse neumnosti, pa me še vedno preseneti, ko slišim novo, večjo neumnost. Popolna indukcija.
Ali, če vprašam drugače: "Kako iz končnosti lahko dobimo neskončnost?"
Na to sem ti že odgovoril. V realnosti ni nič neskončnega, neskončnost obstaja samo v matematiki, ta pa, kot veva, ne obstaja.
ali še drugače: "Kakšna snov ali lastnost v materiji je potrebna, da ustvari svet neskončnosti in ga še analizira?"
Ta lastnost je razum. Pri besedi "ustvariti" pa je treba biti previden. Stvari obstajajo konkretno ali abstraktno, nikoli oboje hkrati. Matematika obstaja abstraktno.
Torej matematika izhaja iz nas, a ne?
Ne. Izhaja iz spoznanj o naravi in iz sposobnosti abstraktnega mišljenja. Ko sem nazadnje pogledal v straniščno školjko, nisem tam videl nobenih točk, premic, aksiomov ali naravnih števil. Plasti, bargo, plasti.
Samo začetek tega začetka vesolja, pa ni nič, ker iz nič ni nič
Si pogledal Kraussa?
Veš, problem je z energijo, ki je ne moremo uničiti niti ustvariti
Kolikokrat sem ti že dejal, da to velja samo za zaprte sisteme, ti pa še kar naprej pametuješ.
in če se pojavi iz nič je to kršitev naše vere, kaj ne?
Ne. Ne moreš kršiti nekaj, česar ni. No, če sem pošten, ne vem, kakšna je tvoja vera in kako jo kršiš, samo neumnosti, ki jih pišeš, so tako dolgočasne, da me resno odvračajo od želje po pogovoru s teboj. Ne vem, zakaj še vztrajam.
Kako lahko govoriš o neskončni premici iz tvojega končnega vesolja
Ne. Narobe je trditi, da v vesolju obstajajo matematični predmeti. V vesolju ni nobenih premic, daljic. Govorimo pa lahko karkoli, kajne.
Kaj pa pomeni, da je vesolje še vedno Racionalno?
Tu si zadel. Avtor namreč nekaj vrstic prej govori o racionalnih številih. Če bi govoril o ulomkih, bi bila zmeda manjša.
Človeški razum je pretežno neraziskan.
Ja.
človek kljub temu, da ima največje razumske sposobnosti pod določenimi pogoji deluje povsem neracionalno.
Ja. Uporaba razuma (ki ga sicer narobe definiraš kot obnašanje) je zelo naporna, dosti lažje je biti nerazumen.
bargo napisal/-a:
1.11.2017 13:56
se bog najbolje zabava ko razmišljajo fiziki!
Pretresljivo je, kadar verniki vejo stvari, ki jih ne morejo vedeti.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Teorija vsega

Odgovor Napisal/-a bargo »

Roman napisal/-a:
1.11.2017 20:12
bargo napisal/-a:
1.11.2017 13:11
Seznam napačnih trditev, da bi naredil, saj se hecaš, a ne?
No, vsaj nekaterih večjih. Če tega ne zmoreš (in verjamem, da tega ne zmoreš), je to znak, da ti je blizu. Ne moreš sestavljati seznama lastnih napak, kajne.
Prav naj ti bo
Oh!
če teorija vsega ne vključuje zavesti potem že ne more biti teorija vsega, a ne?
Dober poskus. Kako si ugotovil, da Markosova teorija ne vključuje zavesti?
Kaj je "Markosova teorija"? in od kod se je vzela.
Roman napisal/-a:
Povej ti raje meni, kako pride, da je človeška neumnost neskončna, če pa ti stojiš na stališču, da je vse okoli tebe in tudi v tebi končno?
Tako: mislil sem, da sem slišal že vse neumnosti, pa me še vedno preseneti, ko slišim novo, večjo neumnost. Popolna indukcija.
Videti je, kot da bi se ukvarjal z neumnostmi, jih celo urejal. E, moj Roman, kje najdeš čas.
Roman napisal/-a:
Ali, če vprašam drugače: "Kako iz končnosti lahko dobimo neskončnost?"
Na to sem ti že odgovoril. V realnosti ni nič neskončnega, neskončnost obstaja samo v matematiki, ta pa, kot veva, ne obstaja.
ali še drugače: "Kakšna snov ali lastnost v materiji je potrebna, da ustvari svet neskončnosti in ga še analizira?"
Ta lastnost je razum. Pri besedi "ustvariti" pa je treba biti previden. Stvari obstajajo konkretno ali abstraktno, nikoli oboje hkrati. Matematika obstaja abstraktno.
Razum pa obstaja konkretno ali abstraktno? Kaj sploh obstaja konkretno, če pa je vse izpeljano iz abstraktnega? Jezik je konkreten ali abstrakten ali celo nekaj vmes med konkretnim in abstraktnim?
Roman napisal/-a:
Torej matematika izhaja iz nas, a ne?
Ne. Izhaja iz spoznanj o naravi in iz sposobnosti abstraktnega mišljenja. Ko sem nazadnje pogledal v straniščno školjko, nisem tam videl nobenih točk, premic, aksiomov ali naravnih števil. Plasti, bargo, plasti.
Če jih nisi videl, še ne pomeni, da jih ni. Odkar obstajajo 3D tiskalniki, ki iz abstraktnega naredijo konkretno je to pač objektivni dokaz da so lahko, če tudi so samo približek ideji iz abstraktnega sveta.
Roman napisal/-a:
Samo začetek tega začetka vesolja, pa ni nič, ker iz nič ni nič
Si pogledal Kraussa?
Seveda sem. "Nič je fizikalni koncept, kar je odsotnost nečesa in tudi nekaj je fizikalni koncept".

Posrečen je prof. Krauss predvsem ko govori o zakonih fizike, ki omogočajo ustvariti prostore in čase, ko še pred tem ni bilo prostora in časa in sedaj imaš: "nič delcev, nič radiacije, nič prostora, nič časa", kar je slišati kot nič. Kako hecno zveni tole: "slišati kot nič!" :lol:

"Imaš zakone fizike" bi dejal bargo, "imaš naravne zakone" in ti so že nekaj in tudi tukaj ima fizika potencialni odgovor, pravi prof. Krauss. Kako pa drugače bi dejal bargo, um zmeraj najde odgovor, naj bo vprašanje še tako butasto in evo "Multi universe" naključna mašina, ki ustvarja vesolja in dobro je, da se je zgodilo naše vesolje, da smo ugotovili, kakšno srečo imamo, da živimo v takšnem vesolju, kot je naše vesolje.

Samo velja pa, da so zakoni fizike večni, ker so v vseh vesoljih in potem prof. Krauss zaključi: "nič zakonov, nič prostora, nič časa, nič delcev, nič radiacije, " kar je baje zelo dobra definicija nič-a.

Redukcija: zadošča že "nič zakonov", ker vse ostalo je posledica zakonov, a ne? in potem sledi vprašanje, KAKŠNO naključje te je to, da ustvari urejeno vesolje?
Roman napisal/-a:
Veš, problem je z energijo, ki je ne moremo uničiti niti ustvariti
Kolikokrat sem ti že dejal, da to velja samo za zaprte sisteme, ti pa še kar naprej pametuješ.
Saj, fizika je videti zaprt sistem, čeprav je vesolje odprto, a ne?

Roman napisal/-a:
in če se pojavi iz nič je to kršitev naše vere, kaj ne?
Ne. Ne moreš kršiti nekaj, česar ni. No, če sem pošten, ne vem, kakšna je tvoja vera in kako jo kršiš, samo neumnosti, ki jih pišeš, so tako dolgočasne, da me resno odvračajo od želje po pogovoru s teboj. Ne vem, zakaj še vztrajam.
Ne vem, mogoče ker te neumnosti zmeraj na novo presenetijo, kar si povedal.
Roman napisal/-a:
Kako lahko govoriš o neskončni premici iz tvojega končnega vesolja
Ne. Narobe je trditi, da v vesolju obstajajo matematični predmeti. V vesolju ni nobenih premic, daljic. Govorimo pa lahko karkoli, kajne.
Koncepti, ki smo jih razvili nam omogočajo, da pristanemo na kometu zelo zelo daleč vstran od Zemlje ali pa razbijemo atome in potem naredi boom, kar je še kako realno, a ne?
Roman napisal/-a:
Kaj pa pomeni, da je vesolje še vedno Racionalno?
Tu si zadel. Avtor namreč nekaj vrstic prej govori o racionalnih številih. Če bi govoril o ulomkih, bi bila zmeda manjša.
Človeški razum je pretežno neraziskan.
Ja.
človek kljub temu, da ima največje razumske sposobnosti pod določenimi pogoji deluje povsem neracionalno.
Ja. Uporaba razuma (ki ga sicer narobe definiraš kot obnašanje) je zelo naporna, dosti lažje je biti nerazumen.
To je bilo besedilo iz Wikipedije in tudi meni se je zdelo malce čudno, samo trenutno pač tako tam piše. :wink:

Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:
1.11.2017 13:56
se bog najbolje zabava ko razmišljajo fiziki!
Pretresljivo je, kadar verniki vejo stvari, ki jih ne morejo vedeti.
Ja se povsem strinjam, še posebej v luči prof. Kraussa, "no laws, no space, no time, no particles, no radiation. That;s a pretty good definition of nothing!" in potem on ve, KAKO iz tega niča nastane vesolje! :lol: Bog je res komik.


Nitka iz Čudeži in znanost
Prof. Krauss je napisal: "Živimo v zelo posebnem času: to je edini čas, v katerem lahko z opazovanjem preverimo, da živimo v zelo posebnem času." Namreč, če se vesolje resnično širi, bo čez nekaj časa mogoče iz naše Zemlje opazovati samo še našo galaksijo in okoli nje bo velika praznina. Srečo imamo torej, da lahko vidimo, kar gledamo. :D


Danes je bilo mogoče iz besed prof. Kraussa razbrati, da ne samo, da živimo v posebnem času temveč živimo tudi v posebnem vesolju, ki nam omogoča, da dojamemo poseben čas. 8)

Vojko bi dejal, inteligenca je najmočnejša sila in ko smo že pri sili, naj dodamo še misli mojstra Jode: "Pozabiti ti moraš, kar prej si učil!"

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Teorija vsega

Odgovor Napisal/-a bargo »

vojko napisal/-a:
1.11.2017 15:40
Bargo je napisal:
Tole z številom PI, kot razmerjem med obsegom in premerom kroga je neka posrečena kombinacija Romanovega stališča, z pridihom Vojka, ki stavi na etalone iz Plankovega sveta. Kako pride do tega se mogoče kdo vpraša?
Kako, kako? Sem ti že pojasnil: frajerji iz civilizacije tip III so oblikovali PROSTORČAS tako, da je razmerje krožnica-r 3,14............. : In na 10*32 mestu π se oblikuje krog, če ugotovimo pravilni raster. Beri Saganov CONTACT ... 8)
Hecno pa je, da nas je ta pot pripeljala do tega, da smo v procesu razpolavljanja izgubili tako zamišljeno materijo in se je ohranila struktura, kar je bilo veliko presenečenje. Strukturo lahko informacijsko opišemo, kar pomeni, da jo zapišemo v enačbe in tako lahko spremljamo pojavljanje materije po principu verjetnejše je bolj verjetno, s čemer pa ni več mogoče z gotovostjo manipulirati. Adijo determinizem, bi dejal Vojko.


Adijo determinizem, adijo monsieur Laplace, adijo njegov demon – dobrodošel Herr Heisenberg! :wink:

Tako ja, mehanika, kvantna mehanika.
vojko napisal/-a:
Vojko bi še dejal, da za zapis informacij potrebujemo materijo in tako je informacija materialna,
... lep povzetek.
torej, informacija ima svojo maso, kaj ne Vojko?


Grem vprašat na komite, kaj menim o tem... :lol:

Hvala. Kar pojdi na komite, da se uskladiš v skupini enako mislečih. :D
Tako se ustvarja BIAS, lahko bi šel z farjem na kozarček in bi ti on povedal kako in kaj, danes ni več tako tvegano. 8)

vojko napisal/-a:
Kaj pa če je obratno, masa ima svojo informacijo? Albert se nasmiha.
To pa drži v vsakem primeru.
Saj, kako bi pa drugače opazovali vesolje.

Motore
Prispevkov: 1107
Pridružen: 9.9.2009 23:28

Re: Teorija vsega

Odgovor Napisal/-a Motore »

bargo napisal/-a:
1.11.2017 21:15
Posrečen je prof. Krauss predvsem ko govori o zakonih fizike, ki omogočajo ustvariti prostore in čase, ko še pred tem ni bilo prostora in časa in sedaj imaš: "nič delcev, nič radiacije, nič prostora, nič časa", kar je slišati kot nič. Kako hecno zveni tole: "slišati kot nič!"
Zakaj posrečen? Tudi ne razumem kaj je hecnega v "slišati kot nič". Zmota je pač v temu, da ko govorimo o fizikalnem niču (realnem niču) ne mislimo filozofskega oziroma SSKJevega niča (abstraktnega niča). Simple as that.
bargo napisal/-a:
1.11.2017 21:15
in potem sledi vprašanje, KAKŠNO naključje te je to, da ustvari urejeno vesolje?
Kaj je narobe z naključjem in kaj misliš pod urejeno? Obstaja lahko miljon vesolij, ki so tako urejena kot naša oz. še bolj, in jih lahko obstaja miljon, ki so manj urejena. Naključja se dogajajo, nič fascinantnega.
bargo napisal/-a:
1.11.2017 21:15
Ja se povsem strinjam, še posebej v luči prof. Kraussa, "no laws, no space, no time, no particles, no radiation. That;s a pretty good definition of nothing!" in potem on ve, KAKO iz tega niča nastane vesolje! :lol: Bog je res komik.
On nič ne ve. Kako lahko navadno mnenje spremeniš v trditev. Sicer to velikokrat počneš. Ja res si komik, vendar za napačno publiko.
bargo napisal/-a:
1.11.2017 21:15
Danes je bilo mogoče iz besed prof. Kraussa razbrati, da ne samo, da živimo v posebnem času temveč živimo tudi v posebnem vesolju, ki nam omogoča, da dojamemo poseben čas.
Živimo v vesolju, ki omogoča življenje in je popolnoma mogoče, da se življenje lahko pojavi samo v tem času (ki ima še vedno razpon 100 miljard let in več). Jaz v vsemu temu ne vidim nič posebenga.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Teorija vsega

Odgovor Napisal/-a vojko »

Motore napisal/-a:
2.11.2017 10:05
bargo napisal/-a:
1.11.2017 21:15
Posrečen je prof. Krauss predvsem ko govori o zakonih fizike, ki omogočajo ustvariti prostore in čase, ko še pred tem ni bilo prostora in časa in sedaj imaš: "nič delcev, nič radiacije, nič prostora, nič časa", kar je slišati kot nič. Kako hecno zveni tole: "slišati kot nič!"
Zakaj posrečen? Tudi ne razumem kaj je hecnega v "slišati kot nič". Zmota je pač v temu, da ko govorimo o fizikalnem niču (realnem niču) ne mislimo filozofskega oziroma SSKJevega niča (abstraktnega niča). Simple as that.
bargo napisal/-a:
1.11.2017 21:15
in potem sledi vprašanje, KAKŠNO naključje te je to, da ustvari urejeno vesolje?
Kaj je narobe z naključjem in kaj misliš pod urejeno? Obstaja lahko miljon vesolij, ki so tako urejena kot naša oz. še bolj, in jih lahko obstaja miljon, ki so manj urejena. Naključja se dogajajo, nič fascinantnega.
bargo napisal/-a:
1.11.2017 21:15
Ja se povsem strinjam, še posebej v luči prof. Kraussa, "no laws, no space, no time, no particles, no radiation. That;s a pretty good definition of nothing!" in potem on ve, KAKO iz tega niča nastane vesolje! :lol: Bog je res komik.
On nič ne ve. Kako lahko navadno mnenje spremeniš v trditev. Sicer to velikokrat počneš. Ja res si komik, vendar za napačno publiko.
bargo napisal/-a:
1.11.2017 21:15
Danes je bilo mogoče iz besed prof. Kraussa razbrati, da ne samo, da živimo v posebnem času temveč živimo tudi v posebnem vesolju, ki nam omogoča, da dojamemo poseben čas.
Živimo v vesolju, ki omogoča življenje in je popolnoma mogoče, da se življenje lahko pojavi samo v tem času (ki ima še vedno razpon 100 miljard let in več). Jaz v vsemu temu ne vidim nič posebenga.
Zakaj posrečen? Tudi ne razumem kaj je hecnega v "slišati kot nič". Zmota je pač v temu, da ko govorimo o fizikalnem niču (realnem niču) ne mislimo filozofskega oziroma SSKJevega niča (abstraktnega niča). Simple as that.

Tako je. Mešanje fizikalnega pojma materije in filozofskega vodi v nerazrešljive sofizme. Sam sem že nekajkrat pojasnil to razliko, a očitno nekateri še kar naprej lovijo ribe v kalni vodi. As simple as that. 8)

Odgovori