Ah, no, bargo! Nisem te vprašal za pomen, ampak za enostaven prevod besedila, ki si ga prilepil. Pa menda ja ne lepiš pesmic, katerih ne razumeš?!bargo napisal/-a: ↑24.1.2018 20:13Vsekakor, rad ga je srebnil in zato se je znašel v zgornji družbi, da nebi slučajno narobe razumel.
Smo vedi, da srebaš lahko samo tako kot Nemci, ko zmeraj dotakajo, da ne prideš do dna.
Štajersko "Na eks velja" je nevarno.
An intelligent man is sometimes forced to be drunk to spend time with his fools.
--.Ernest Hemingway.--
Vir: (Geordie) A positive yes, of course.vojko napisal/-a: 2. Da te vidim, koliko si 'Anglež', mi prevedi tole Knopflerjevo 'Why Aye Man'
Osebno se mi zdi kot kruta šala, da mora Anglež iti s trebuhom za kruhom v Nemčijo, da bi si služil kruh. To začetno navdušenje je cinizem iz stališča posameznika. V nadaljevanju je posameznik navdušen in cinizem preide na nivo Anglije. Brexit in videti je, da se bo zgodba ponovila.
Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Kaj? Dodal sem še komentar, ker je pač Markova kompozicija odlična.vojko napisal/-a: ↑25.1.2018 16:17Ah, no, bargo!bargo napisal/-a: ↑24.1.2018 20:13Vir: (Geordie) A positive yes, of course.vojko napisal/-a: 2. Da te vidim, koliko si 'Anglež', mi prevedi tole Knopflerjevo 'Why Aye Man'
Osebno se mi zdi kot kruta šala, da mora Anglež iti s trebuhom za kruhom v Nemčijo, da bi si služil kruh. To začetno navdušenje je cinizem iz stališča posameznika. V nadaljevanju je posameznik navdušen in cinizem preide na nivo Anglije. Brexit in videti je, da se bo zgodba ponovila.
Aja, ti si pričakoval, da prevedem celotno pesem in ne samo naslov. Glej, ne bi znal, nisem prevajalec, niti pesnik in bi jo preveč pokvaril.vojko napisal/-a: Nisem te vprašal za pomen, ampak za enostaven prevod besedila, ki si ga prilepil.
Seveda tudi, te to čudi?! Povej ti meni; Je tebi všeč samo tisto kar razumeš? Kaj bi sploh bil objektivni kriterij, da bi lahko rekel, da nekdo razume pesnico?vojko napisal/-a: Pa menda ja ne lepiš pesmic, katerih ne razumeš?!
Evo, ena kratka zate, ki bi se rad šel Angleža:
Returning is the motion of the Tao.
Yielding is the way of the Tao.
The ten thousand things are born of being.
Being is born of not being.
Boš prevedel, prosim?
Re: Čudeži in znanost
Nič ne domnevam. Pod tem izrazom sem misli "od mene neodvisna narava". Saj vendar o tem govorva, kajne.
Seveda. Hočem ti samo dopovedati, da celota in njen del nikoli nista eno in isto. Ni pa jasno, zakaj se trudim, ko nič ne zaleže. Sem pač bedak.Ali nisi ti v naravi in ali tvoja početja nimajo vpliva na naravo?
Ja, življenje na zemlji je nastalo zaradi delovanja Betelgeze, ki je tudi del narave.Nenazadnje je življenje produkt narave
O domnevah nimam stališča. Prav vseeno mi je, na čem bazira znanost. Bistveni so mi njeni izsledki.Samo sprašujem te, ker me pač zanimajo tvoja stališča glede na moje, da celotna znanost bazira na domnevah.
Seveda, in kolikor jih je mogoče preveriti, se izkaže, da so napačne.Med drugim je mogoče sklepati, da verjameš, da verskih trditev ni mogoče preveriti
Daj no, namenoma so zgrajene tako, da jih ni mogoče preveriti.in če bodo slučajno kakšno preverili
in mogoče celo potrdili potem pa ne bo več verska, ali kako?
Katera vera? Marsikaj verjameš.Moja vera se je izkazala za pravilno
Ta je nakazana tudi v terminu "smiselna, popolna in samozadostna teorija". Če bo popolna, nam bo pri vsakdanjuh problemih gotovo v korist.No ne vem če je res tako, v samem vprašanju je že nakazana uporabnost
Vem. In v okviru klasične fizike to tudi nesporno drži. Vidim, da si že pozabil, kaj ti je Carroll povedal.veš, da so resni fiziki na koncu 19 stoletja mislili, da je vse znano razen nekaj podobnosti
Na koga pa naj bi prešla tvoja lastna domislica?Zakaj pa ti ni všeč tale moja domislica in to tako močno, da je prešlo celo name?
No, znanost ne postavlja pravil naravi.Vsi, prav vsi, vendar je vpliv pravil različen.
Res ne vem, zakaj mi kvasiš take neumnosti. Praviš, da se iz pravilnih ugotovitev ne naučimo ničesar novega? Joj!No, dejstvo je, da se samo iz napak oz. zmot lahko nekaj novega učimo
Kakor za koga in odvisno od privlačnosti snovi, ki se je učimo.učenje praviloma ni prijeten proces
Ja, in pri vztrajnem ponavljanju zmot je najbrž opaziti določeno mero mazohizma.še posebej tale proces iz zmot je lahko zelo boleč
Že mogoče, ampak potem nehaj dajati tak vtis.mislim, da pretiravaš z uporabo besede "naslajati"
Joj, ne že spet. Neskončnost ni noben proces. Je moč neskončne množice.neskončnost je proces
Menda ne določaš ti, kaj je v matematiki korektno in kaj ne?tale simbol \(\infty\) uporabiti v enačbi \(1/ \infty = 0\) je vsaj nekorektno
Žal kar so.Pa saj to niso moja pravila
Res je. Ampak spet želiš spuščati meglo. Sem poglej: https://en.wikipedia.org/wiki/Extended_real_number_line\(\infty\) ni realno število tako so me učili
Večji problem, je, da si ti s svojim znanjem matematike tako zadovoljen, da se čutiš poklicanega drugim soliti pamet.Mislim, da so tebe tudi, pa si pozabil.
Sprašuješ tako, kakor da bi nekaj zaviralo gravitacijo in kakor da ti to veš.Ne vem in zato sprašujem.
Le kako si prišel do tega spoznanja?Če velja za tebe še ne velja za naravo, je pravi žvižg, kaj ne?
Najmanj tisti, ki jo je prvi zapisal v Biblijo.Kdo pa je govoril starejše besede od besede "v začetku"?
Prav, vrgel si kocko in ne obvladuješ začetnih pogojev, zato se zdi met naključen. Pa se kdaj ustrašiš, da zjutraj sonce ne bi vzšlo? Naključno vzhajanje bi potrdilo nedeterminizem.Ni sicer "zdaj" je pa odgovor nedeterminizem. In kako naprej?
Praviš da veš.Res, po čem to sklepaš?Roman napisal/-a:Veliko ljudi je, ki trdijo, da vejo. Ti si jim zelo blizu.
Ker menim, da analiza pozicije na šahovnici in preračunavanje možnih potez in izidov na obeh straneh ni ravno igranje proti samemu sebi.Boš argumentiral zakaj tako meniš, prosim?
Re: Čudeži in znanost
O tem ni dvoma.vojko napisal/-a:2. Da te vidim, koliko si 'Anglež', mi prevedi tole Knopflerjevo 'Why Aye Man'
Vir: (Geordie) A positive yes, of course.
Osebno se mi zdi kot kruta šala, da mora Anglež iti s trebuhom za kruhom v Nemčijo, da bi si služil kruh. To začetno navdušenje je cinizem iz stališča posameznika. V nadaljevanju je posameznik navdušen in cinizem preide na nivo Anglije. Brexit in videti je, da se bo zgodba ponovila.
Ah, no, bargo!
Kaj? Dodal sem še komentar, ker je pač Markova kompozicija odlična.
Seveda sem pričakoval! Kako bi ti gledal, če bi ti jaz prilepil tole pesmico znane kitajske pevke 演唱 邓丽君 (Therese Teng):vojko napisal/-a:Nisem te vprašal za pomen, ampak za enostaven prevod besedila, ki si ga prilepil.
Aja, ti si pričakoval, da prevedem celotno pesem in ne samo naslov. Glej, ne bi znal, nisem prevajalec, niti pesnik in bi jo preveč pokvaril.
我只在乎你
如果没有遇见你我将会是在哪里
日子过得怎么样人生是否要珍惜
也许认识某一人过着平凡的日子
不知道会不会也有爱情甜如蜜
任时光匆匆流去我只在乎你
心甘情愿感染你的气息
人生几何能够得到知己
失去生命的力量也不可惜
所以我求求你别让我离开你
除了你我不能感到一丝丝情意
如果有那么一天你说即将要离去
我会迷失我自己走入无边人海里
不要什么诺言只要天天在一起
我不能只依靠片片回忆活下去
任时光匆匆流去我只在乎你
心甘情愿感染你的气息
人生几何能够得到知己失去生命的力量也不可惜
所以我求求你 别让我离开你
除了你我不能感到一丝丝情意
Ko pa bi me vprašal za prevod, bi ti nonšalantno odgovoril: "Glej, ne bi znal, nisem prevajalec, niti pesnik in bi jo preveč pokvaril."
Zaupal ti bom samo naslov: Samo tebe vidim (I Only Care about You). Gre za čudovito ljubezensko balado ...
Pretežno ...vojko napisal/-a:Pa menda ja ne lepiš pesmic, katerih ne razumeš?!
Seveda tudi, te to čudi?! Povej ti meni; Je tebi všeč samo tisto kar razumeš?
Pesnico ali pesmico, bargo? Pesnico je res težko razumeti, besedilo pesmice pa naj ne bi bil problem. Vsaj ne dobesedni prevod ...Kaj bi sploh bil objektivni kriterij, da bi lahko rekel, da nekdo razume pesnico?
Bom poskusil:Evo, ena kratka zate, ki bi se rad šel Angleža:
Returning is the motion of the Tao.
Yielding is the way of the Tao.
The ten thousand things are born of being.
Being is born of not being.
Boš prevedel, prosim?
Vračanje je gibanje Tao.
Dajanje je način Tao.
Deset tisoč bitij je rojeno iz bitja.
Bitje je rojeno iz ne-bitja.
Re: Čudeži in znanost
Prav in kaj pomeni neodvisnost narave od tebe? Namreč, tvoji sestavni deli so hkrati tudi sestavni deli narave in vso tvoje početje je početje v naravi in ko se gibaš TI, se gibajo vsi tvoji deli, giba se torej del narave in tako gibanje je lahko takšno kot si ga želiš TI, a ne?
Lahko narediva preprost eksperiment. Vstani in naredi razkorak tako, da bodo stopala vzporedna in bodo oddaljena druga od druge za širino ramen. Stojiš tako. Dobro. Dvigni levo nogo. Si? Dobro. Dvigni desno nogo. Si? Dobro, hvala, lahko se usedeš nazaj.
Povej, kako si se počutil?
Pa saj to veva oba in tudi da je vsota delov manj kot celota.Roman napisal/-a:Seveda. Hočem ti samo dopovedati, da celota in njen del nikoli nista eno in isto. Ni pa jasno, zakaj se trudim, ko nič ne zaleže. Sem pač bedak.Ali nisi ti v naravi in ali tvoja početja nimajo vpliva na naravo?
Narava ni vlakovna kompozicija vzrokov in posledic in kakšen vpliv je imela zvezda Betelgeza kot struktura na nastanek življenja na zemlji ne vem, je pa imela nek vpliv njena masa in ko raznese velikanko je vprašanje ali se bo njen vpliv povečal in če za koliko in kdaj tako, da ...Roman napisal/-a:Ja, življenje na zemlji je nastalo zaradi delovanja Betelgeze, ki je tudi del narave.Nenazadnje je življenje produkt narave
Domneve so sklepanja, misel, da je kaj verjetno ali resnično, čeprav ni dokazano. V temelju znanosti so domneve iz katerih potem prihajajo izsledki, kot posledice raziskovanja in ti te zanimajo. Prav. Kaj so torej izsledki znanosti?Roman napisal/-a:O domnevah nimam stališča. Prav vseeno mi je, na čem bazira znanost. Bistveni so mi njeni izsledki.Samo sprašujem te, ker me pač zanimajo tvoja stališča glede na moje, da celotna znanost bazira na domnevah.
Potrjene, nepotrjene hipoteze ali rezultati tega početja, kot jedrske elektrarne, rakete, računalniki, ...
Me veseli, da se zabavaš.Roman napisal/-a:Seveda, in kolikor jih je mogoče preveriti, se izkaže, da so napačne.Med drugim je mogoče sklepati, da verjameš, da verskih trditev ni mogoče preveritiDaj no, namenoma so zgrajene tako, da jih ni mogoče preveriti.in če bodo slučajno kakšno preveriliin mogoče celo potrdili potem pa ne bo več verska, ali kako?
Glede na domneve, ki so misli, da je kaj verjetno ali resnično, na katerih bazira znanost in v katere je potrebno verjeti, ker drugače je videti, da ni izsledkov, je itak vse vera že od samega začetka in to pod točko 5.Roman napisal/-a:Katera vera? Marsikaj verjameš.Moja vera se je izkazala za pravilno
Ne reci mi, da verjameš, da bo enačba ali neenačba ali kakšen sistem enačb, ki bi naj rešila neke probleme mrtve materije zaobjela tudi živo materijo in to tako, da bo mimogrede pojasnila še zavest in vse težave, ki se porajajo na tem nivoju?Roman napisal/-a:Ta je nakazana tudi v terminu "smiselna, popolna in samozadostna teorija". Če bo popolna, nam bo pri vsakdanjuh problemih gotovo v korist.No ne vem če je res tako, v samem vprašanju je že nakazana uporabnost
Nivoji, čebula, si to mislil?Roman napisal/-a:Vem. In v okviru klasične fizike to tudi nesporno drži. Vidim, da si že pozabil, kaj ti je Carroll povedal.veš, da so resni fiziki na koncu 19 stoletja mislili, da je vse znano razen nekaj podobnosti
Del še ni celota, si mi zgoraj dociral in če ti ena ali celo nekaj mojih domislic ni bilo všeč ne vem kako pride: "Ne vem, ali se delaš pametnega ali neumnega. V obeh primerih mi nisi všeč. " Veš, hecno je, ko sam postaviš stanja in ocenjuješ njih lepoto, posledice so pa zame in to na podlagi mojih domislic. Ja, sam si si kriv, da nisi všeč Romanu, pravi Spot.Roman napisal/-a:Na koga pa naj bi prešla tvoja lastna domislica?Zakaj pa ti ni všeč tale moja domislica in to tako močno, da je prešlo celo name?
Seveda ne, ker znanost je samo nek pojav znotraj narave, ki ga izvaja naša vrsta iz narave in to je zanemarljiv del narave namreč, če seštejemo celotno maso/energijo našega osončja in jo samo primerjamo z maso/energijo Betelgeze, kaj šele z našo galaksijo tako, da...Roman napisal/-a:No, znanost ne postavlja pravil naravi.Vsi, prav vsi, vendar je vpliv pravil različen.
Da si postavil ustrezno hipotezo si moral že nekaj vedeti, a ne? Hipoteza je znanstvena hipoteza samo, če jo je mogoče preveriti z eksperimentom. Kako narediš eksperiment, ki bo potrdil hipotezo, če že ne veš dovolj?Roman napisal/-a:Res ne vem, zakaj mi kvasiš take neumnosti. Praviš, da se iz pravilnih ugotovitev ne naučimo ničesar novega? Joj!No, dejstvo je, da se samo iz napak oz. zmot lahko nekaj novega učimo
Vidiš, Spot ima spet prav.Roman napisal/-a:Kakor za koga in odvisno od privlačnosti snovi, ki se je učimo.učenje praviloma ni prijeten procesJa, in pri vztrajnem ponavljanju zmot je najbrž opaziti določeno mero mazohizma.še posebej tale proces iz zmot je lahko zelo bolečŽe mogoče, ampak potem nehaj dajati tak vtis.mislim, da pretiravaš z uporabo besede "naslajati"
Predlagaš, da pogledam razširjeno definicijo realnih števil in to naj bi bil argument, da je neskončnost realno število. Prav, naj bo tako, da se nova množica imenuje po mami. Samo ne vem potem kako je z lastnostmi takšne hčere. Smo pa podobno temo že obravnavali, kaj ne?Roman napisal/-a:Joj, ne že spet. Neskončnost ni noben proces. Je moč neskončne množice.neskončnost je procesMenda ne določaš ti, kaj je v matematiki korektno in kaj ne?tale simbol \(\infty\) uporabiti v enačbi \(1/ \infty = 0\) je vsaj nekorektnoŽal kar so.Pa saj to niso moja pravilaRes je. Ampak spet želiš spuščati meglo. Sem poglej: https://en.wikipedia.org/wiki/Extended_real_number_line\(\infty\) ni realno število tako so me učiliVečji problem, je, da si ti s svojim znanjem matematike tako zadovoljen, da se čutiš poklicanea drugim soliti pamet.Mislim, da so tebe tudi, pa si pozabil.
Kar se pa matematike tiče, te moram spomniti, da imam težave že z osnovami in s tem vsekakor nisem zadovoljen, samo tako pač je.
Ribica iz Pravo proti znanosti
Iz definicije oz. aksioma : \(a+x=a\) za vsak \(x\in\mathbb{R}\), znotraj te čudežne konstrukcije K = {\(\mathbb{R}\) unija {a} } :
Samo neskončne hitrosti širjenja naj ne bi imela, ker je to pač prehitro celo za neskončno vesolje.Roman napisal/-a:Sprašuješ tako, kakor da bi nekaj zaviralo gravitacijo in kakor da ti to veš.Ne vem in zato sprašujem.
Berem tebe.Roman napisal/-a:Le kako si prišel do tega spoznanja?Če velja za tebe še ne velja za naravo, je pravi žvižg, kaj ne?
Daj no, kot da bi najstarejši zgodovinar bil tisti, ki opisuje najstarejšo preteklost.Roman napisal/-a:Najmanj tisti, ki jo je prvi zapisal v Biblijo.Kdo pa je govoril starejše besede od besede "v začetku"?
Ne, začetnih pogojev ne moremo natančno prepoznati in ker jih ne moremo prepoznati lahko jih sicer določimo/definiramo, kar pa ne zadošča, da bi lahko z gotovostjo napovedovali dogajanje. Zakaj, ker ne moreš ločiti celote v kateri si, na del, ker potem ni več celota in nenazadnje tudi vpliva gravitacije ne moreš omejiti.Roman napisal/-a:Prav, vrgel si kocko in ne obvladuješ začetnih pogojev, zato se zdi met naključen.Ni sicer "zdaj" je pa odgovor nedeterminizem. In kako naprej?
Ne, ker je to tako malo verjetno, da lahko celo zmanjka števil. Mehanizem bi lahko bil tuneliranje, a ne? Samo verjetnejše je bolj verjetno in da bi vsi Sončevi delci prišli hkrati na tako idejo je skoraj neverjetno, ni pa nemogoče.Roman napisal/-a: Pa se kdaj ustrašiš, da zjutraj sonce ne bi vzšlo? Naključno vzhajanje bi potrdilo nedeterminizem.
Seveda vem, da nič ne vem.Roman napisal/-a:Praviš da veš.Res, po čem to sklepaš?Roman napisal/-a:Veliko ljudi je, ki trdijo, da vejo. Ti si jim zelo blizu.
Pa je, namreč, sam izbiraš strategijo belega za zmago proti črnem in obratno ter vlečeš poteze, izvajaš odločitve, tako za belega kot za črnega in če to počneš pošteno in zagrizeno se postavi vprašanje kdo je zmagal, ko zmaga beli in kdo je zmagal, ko zmaga črni. Še bolj zanimivo vprašanje je: je remi mogoče zmaga za koga?Roman napisal/-a:Ker menim, da analiza pozicije na šahovnici in preračunavanje možnih potez in izidov na obeh straneh ni ravno igranje proti samemu sebi.Boš argumentiral zakaj tako meniš, prosim?
Re: Čudeži in znanost
Dobro.vojko napisal/-a: ↑25.1.2018 23:39O tem ni dvoma.vojko napisal/-a:2. Da te vidim, koliko si 'Anglež', mi prevedi tole Knopflerjevo 'Why Aye Man'
Vir: (Geordie) A positive yes, of course.
Osebno se mi zdi kot kruta šala, da mora Anglež iti s trebuhom za kruhom v Nemčijo, da bi si služil kruh. To začetno navdušenje je cinizem iz stališča posameznika. V nadaljevanju je posameznik navdušen in cinizem preide na nivo Anglije. Brexit in videti je, da se bo zgodba ponovila.
Ah, no, bargo!
Kaj? Dodal sem še komentar, ker je pač Markova kompozicija odlična.
Sprva bi debelo gledal potem bi uporabil tehnologijo in dobil prevod:vojko napisal/-a:Seveda sem pričakoval! Kako bi ti gledal, če bi ti jaz prilepil tole pesmico znane kitajske pevke 演唱 邓丽君 (Therese Teng):vojko napisal/-a:Nisem te vprašal za pomen, ampak za enostaven prevod besedila, ki si ga prilepil.
Aja, ti si pričakoval, da prevedem celotno pesem in ne samo naslov. Glej, ne bi znal, nisem prevajalec, niti pesnik in bi jo preveč pokvaril.
我只在乎你
如果没有遇见你我将会是在哪里
日子过得怎么样人生是否要珍惜
也许认识某一人过着平凡的日子
不知道会不会也有爱情甜如蜜
任时光匆匆流去我只在乎你
心甘情愿感染你的气息
人生几何能够得到知己
失去生命的力量也不可惜
所以我求求你别让我离开你
除了你我不能感到一丝丝情意
如果有那么一天你说即将要离去
我会迷失我自己走入无边人海里
不要什么诺言只要天天在一起
我不能只依靠片片回忆活下去
任时光匆匆流去我只在乎你
心甘情愿感染你的气息
人生几何能够得到知己失去生命的力量也不可惜
所以我求求你 别让我离开你
除了你我不能感到一丝丝情意
Samo tebe skrbim
Če te ne bi spoznala, bom kje
Kako živiš?
Mogoče poznaš nekoga, ki je živel navaden dan
Ne vem, ali bo ljubezen sladka kot med
Samo malo vas skrbim za vas
Pripravljeni, da okužite sapo
Geometrija življenja lahko dobi zaupnika
Žalostno je izgubiti moč življenja
Zato vas prosim, da me ne pustite pustiti
Ne morem občutiti sledove naklonjenosti, razen tebe
Če nekega dne rečete, da bo kmalu zapustil
Izgubil se bom v brezmejnem morju
Ne obljubite tako dolgo, kot vsak dan skupaj
Ne morem se samo zanesti na spomine filmov, da preživim
Samo malo vas skrbim za vas
Pripravljeni, da okužite sapo
Žalostno je, da lahko geometrija življenja izgubi življenje
Zato vas prosim, da me ne pustite pustiti
Ne morem občutiti sledove naklonjenosti, razen tebe
Samo, kaj si pa naj počnem s tem?
Ja, kaj se pa čudiš. Si videl gornji rezultat, zagotovo ti ni všeč, ker ne razumeš.vojko napisal/-a: Ko pa bi me vprašal za prevod, bi ti nonšalantno odgovoril: "Glej, ne bi znal, nisem prevajalec, niti pesnik in bi jo preveč pokvaril."
[ENG SUB] 刘惜君 Liu Xijun - 我只在乎你 (I Only Care About You) MVvojko napisal/-a: Zaupal ti bom samo naslov: Samo tebe vidim (I Only Care about You). Gre za čudovito ljubezensko balado ...
Vidiš, ker pesnic ne razumeš in so ti kljub temu všeč pač imaš pretežno težave z njimi.vojko napisal/-a:Pretežno ...vojko napisal/-a:Pa menda ja ne lepiš pesmic, katerih ne razumeš?!
Seveda tudi, te to čudi?! Povej ti meni; Je tebi všeč samo tisto kar razumeš?
Pesnico ali pesmico, bargo? Pesnico je res težko razumeti, besedilo pesmice pa naj ne bi bil problem. Vsaj ne dobesedni prevod ...Kaj bi sploh bil objektivni kriterij, da bi lahko rekel, da nekdo razume pesnico?
Hvala. No, pa smo iz Kitajščine prišli preko Angleščine do Slovenščine.vojko napisal/-a:Bom poskusil:Evo, ena kratka zate, ki bi se rad šel Angleža:
Returning is the motion of the Tao.
Yielding is the way of the Tao.
The ten thousand things are born of being.
Being is born of not being.
Boš prevedel, prosim?
Vračanje je gibanje Tao.
Dajanje je način Tao.
Deset tisoč bitij je rojeno iz bitja.
Bitje je rojeno iz ne-bitja.
Se spomniš tega dela Knopflerjeve kompozicije:
German building, british-made
Why aye man, why aye, why aye man
Why aye man, why aye, why aye man
"Nemška zgradba britansko narejena" ali bolje "Nemška gradnja britansko izdelana!" Albert se reži.
Einstein and Eddington - General Relativity
Drama z Davidom Tennantom in Andyjem Serkisom v glavnih vlogah. Spomladi l. 1914, ko je bila Evropa na robu vojne, še nihče ni slišal za nepomembnega nemškega fizika Alberta Einsteina. Britanski astronom Arthur Eddington je ugotovil, da bi Einsteinove teorije lahko sprožile drugačna razmišljanja o času in prostoru. Kljub nevarnosti, da bi ju razglasili za izdajalca, sta si moška začela dopisovati. Mrk v Afriki ponudi priložnost, da se svetu dokaže Einsteinove teorije. Eddington, nepričakovani junak, se odpravi na potovanje, da bi za vedno spremenil človeško dojemanje vesolja.
Gens una sumus
Re: Čudeži in znanost
Bargo je napisal:
"我只在乎你" ne moreš nikoli prevesti s 'Samo tebe skrbim' (I Only Care about You), ampak je smiselni prevod: Samo tebe vidim, ali kvečjemu : Samo do tebe mi je.
If I never met you, where would I be?
Če te nikoli ne bi srečala, kje bi bila?
How would the days go by? Would I still value life?
Kako bi mi minevali dnevi? Bi še cenila življenje?
Maybe I would have met someone else and led an ordinary life
Morda bi srečala koga drugega in bi bi živela običajno življenje.
I don't know whether I would hold such sweet love
Ne vem, če bi objela tako sladko ljubezen
No matter how hurriedly time flows on, I will only care about you
Ne glede, kako čas hiti, mi srce bije samo zate.
I am willing to be intoxicated by your essence
Rada se prepustim strupu tvojega bistva
Rarely can one meet their soulmate in life
Redko kdo v življenju sreča sorodno dušo
Losing the power of life is not a pity
Ni škoda izgubiti življenjske sile
So I beg you, don' t let me go
Zato te prosim, ne dovoli, da odidem
Without you, I cannot feel even the slightest sense of love
Brez tebe ne občutim niti najmanjšega smisla ljubezni
If the day that you said you were leaving ever came
Če bo kadarkoli prišel dan, ko boš dejal, da me zapuščaš
I would become lost, disappearing into the crowd
Bom izgubljena, izginila bom v množici
I don't need your promises, I just want to be with you day-by-day
Nočem tvojih obljub, želim le, da sem s teboj dan za dnem
I cannot live on, relying on fragmented memories alone
Ne morem živeti samo od razbitih spominov
No matter how hurriedly time flows on, I will only care about you
Ne glede, kako čas hiti, mi srce bije samo zate.
I am willing to be intoxicated by your essence
Rada se prepustim strupu tvojega bistva
Rarely can one meet their soulmate in life
Redko kdo v življenju sreča sorodno dušo
Losing the power of life is not a pity
Ni škoda izgubiti življenjsko silo
So I beg you, don' t let me go
Zato te prosim, ne dovoli, da odidem
Without you, I cannot feel even the slightest sense of love
Brez tebe ne občutim niti najmanjšega smisla ljubezni.
In 1919, Sir Arthur Eddington led expeditions to Brazil and to the island of Principe, aiming to observe solar eclipses and thereby test an experimental prediction of Einstein's novel theory of General Relativity. A journalist asked Einstein what he would do if Eddington's observations failed to match his theory. Einstein famously replied: "Then I would feel sorry for the good Lord. The theory is correct."
Ne bo šlo, bargo! Sem vedel, da ti mandarinščina dela težave!Sprva bi debelo gledal potem bi uporabil tehnologijo in dobil prevod:
Samo tebe skrbim
Če te ne bi spoznala, bom kje
Kako živiš?
Mogoče poznaš nekoga, ki je živel navaden dan
Ne vem, ali bo ljubezen sladka kot med
Samo malo vas skrbim za vas
Pripravljeni, da okužite sapo
Geometrija življenja lahko dobi zaupnika
Žalostno je izgubiti moč življenja
Zato vas prosim, da me ne pustite pustiti
Ne morem občutiti sledove naklonjenosti, razen tebe
Če nekega dne rečete, da bo kmalu zapustil
Izgubil se bom v brezmejnem morju
Ne obljubite tako dolgo, kot vsak dan skupaj
Ne morem se samo zanesti na spomine filmov, da preživim
Samo malo vas skrbim za vas
Pripravljeni, da okužite sapo
Žalostno je, da lahko geometrija življenja izgubi življenje
Zato vas prosim, da me ne pustite pustiti
Ne morem občutiti sledove naklonjenosti, razen tebe
"我只在乎你" ne moreš nikoli prevesti s 'Samo tebe skrbim' (I Only Care about You), ampak je smiselni prevod: Samo tebe vidim, ali kvečjemu : Samo do tebe mi je.
If I never met you, where would I be?
Če te nikoli ne bi srečala, kje bi bila?
How would the days go by? Would I still value life?
Kako bi mi minevali dnevi? Bi še cenila življenje?
Maybe I would have met someone else and led an ordinary life
Morda bi srečala koga drugega in bi bi živela običajno življenje.
I don't know whether I would hold such sweet love
Ne vem, če bi objela tako sladko ljubezen
No matter how hurriedly time flows on, I will only care about you
Ne glede, kako čas hiti, mi srce bije samo zate.
I am willing to be intoxicated by your essence
Rada se prepustim strupu tvojega bistva
Rarely can one meet their soulmate in life
Redko kdo v življenju sreča sorodno dušo
Losing the power of life is not a pity
Ni škoda izgubiti življenjske sile
So I beg you, don' t let me go
Zato te prosim, ne dovoli, da odidem
Without you, I cannot feel even the slightest sense of love
Brez tebe ne občutim niti najmanjšega smisla ljubezni
If the day that you said you were leaving ever came
Če bo kadarkoli prišel dan, ko boš dejal, da me zapuščaš
I would become lost, disappearing into the crowd
Bom izgubljena, izginila bom v množici
I don't need your promises, I just want to be with you day-by-day
Nočem tvojih obljub, želim le, da sem s teboj dan za dnem
I cannot live on, relying on fragmented memories alone
Ne morem živeti samo od razbitih spominov
No matter how hurriedly time flows on, I will only care about you
Ne glede, kako čas hiti, mi srce bije samo zate.
I am willing to be intoxicated by your essence
Rada se prepustim strupu tvojega bistva
Rarely can one meet their soulmate in life
Redko kdo v življenju sreča sorodno dušo
Losing the power of life is not a pity
Ni škoda izgubiti življenjsko silo
So I beg you, don' t let me go
Zato te prosim, ne dovoli, da odidem
Without you, I cannot feel even the slightest sense of love
Brez tebe ne občutim niti najmanjšega smisla ljubezni.
Ja, to, kar je smisel vsakega teksta: da ga razumeš!Samo, kaj si pa naj počnem s tem?
Seveda mi ni všeč in ga tudi ne razumem. Kako naj uživam v tvojih pesmih, če ne razumem libreta?vojko napisal/-a:Ko pa bi me vprašal za prevod, bi ti nonšalantno odgovoril: "Glej, ne bi znal, nisem prevajalec, niti pesnik in bi jo preveč pokvaril."
Ja, kaj se pa čudiš. Si videl gornji rezultat, zagotovo ti ni všeč, ker ne razumeš.
Pesnice same po sebi so mi že všeč, pa še to ne vse. Posebej mi je všeč Vera ...Pesnico ali pesmico, bargo? Pesnico je res težko razumeti, besedilo pesmice pa naj ne bi bil problem. Vsaj ne dobesedni prevod ...
Vidiš, ker pesnic ne razumeš in so ti kljub temu všeč pač imaš pretežno težave z njimi.
Ko se je Eddington odpravljal v Brazilijo, se je zgodilo tole:Einstein and Eddington - General Relativity
Drama z Davidom Tennantom in Andyjem Serkisom v glavnih vlogah. Spomladi l. 1914, ko je bila Evropa na robu vojne, še nihče ni slišal za nepomembnega nemškega fizika Alberta Einsteina. Britanski astronom Arthur Eddington je ugotovil, da bi Einsteinove teorije lahko sprožile drugačna razmišljanja o času in prostoru. Kljub nevarnosti, da bi ju razglasili za izdajalca, sta si moška začela dopisovati. Mrk v Afriki ponudi priložnost, da se svetu dokaže Einsteinove teorije. Eddington, nepričakovani junak, se odpravi na potovanje, da bi za vedno spremenil človeško dojemanje vesolja.
In 1919, Sir Arthur Eddington led expeditions to Brazil and to the island of Principe, aiming to observe solar eclipses and thereby test an experimental prediction of Einstein's novel theory of General Relativity. A journalist asked Einstein what he would do if Eddington's observations failed to match his theory. Einstein famously replied: "Then I would feel sorry for the good Lord. The theory is correct."
Re: Čudeži in znanost
Hvala, bom vedel za drugič. Skrbim samo zate, ne bi šlo?
Lepo.vojko napisal/-a: Če te nikoli ne bi srečala, kje bi bila?
Kako bi mi minevali dnevi? Bi še cenila življenje?
Morda bi srečala koga drugega in bi živela običajno življenje.
Ne vem, če bi objela tako sladko ljubezen.
Ne glede, kako čas hiti, mi srce bije samo zate.
Rada se prepustim strupu tvojega bistva
Redko kdo v življenju sreča sorodno dušo
Ni škoda izgubiti življenjske sile
Zato te prosim, ne dovoli, da odidem
Brez tebe ne občutim niti najmanjšega smisla ljubezni
Če bo kadarkoli prišel dan, ko boš dejal, da me zapuščaš
Bom izgubljena, izginila bom v množici
Nočem tvojih obljub, želim le, da sem s teboj dan za dnem
Ne morem živeti samo od razbitih spominov
Ne glede, kako čas hiti, mi srce bije samo zate.
Rada se prepustim strupu tvojega bistva
Redko kdo v življenju sreča sorodno dušo
Ni škoda izgubiti življenjsko silo
Zato te prosim, ne dovoli, da odidem
Brez tebe ne občutim niti najmanjšega smisla ljubezni.
hm.vojko napisal/-a:Ja, to, kar je smisel vsakega teksta: da ga razumeš!Samo, kaj si pa naj počnem s tem?
tako: Bruce Springsteen - I'm on Fire
ali tako: Nazareth - Love Hurts ("... Sem mlad, vem, ... " Mimogrede: Kako čas hiti!?)
Prepusti se in se ne obremenjuj z razumevanjem, to itak pride samo. Materija se pač mora zložiti in šele ko se zloži te zadene in takrat zvok tišine predre AHA efekt.vojko napisal/-a:Seveda mi ni všeč in ga tudi ne razumem. Kako naj uživam v tvojih pesmih, če ne razumem libreta?vojko napisal/-a:Ko pa bi me vprašal za prevod, bi ti nonšalantno odgovoril: "Glej, ne bi znal, nisem prevajalec, niti pesnik in bi jo preveč pokvaril."
Ja, kaj se pa čudiš. Si videl gornji rezultat, zagotovo ti ni všeč, ker ne razumeš.
Ja, in veš zakaj? Evolucija ti nalaga, da so ti pesnice všeč, fizika pa ti to lahko pojasni recimo tako; dokler je samo slika je estetsko, kasneje, ko pride še zvok, se lahko vse spremeni in zaradi tega, ker, kot praviš, ti je pretežno všeč kar razumeš, verjetno pa je dejstvo, da pa ne razumeš ne prve in ne druge in vzameš, ker pač moraš vzeti in zato dogajanje je pa vzrok Eva.vojko napisal/-a:Pesnice same po sebi so mi že všeč, pa še to ne vse. Posebej mi je všeč Vera ...Pesnico ali pesmico, bargo? Pesnico je res težko razumeti, besedilo pesmice pa naj ne bi bil problem. Vsaj ne dobesedni prevod ...
Vidiš, ker pesnic ne razumeš in so ti kljub temu všeč pač imaš pretežno težave z njimi.
Vera, ki ti je še posebej všeč, je nekaj podobnega kot gravitacija, ne veš natanko zakaj te privlači, samo te pa privlači.
Re: Čudeži in znanost
Pravi Tractatus Logico-Philosphicus o ženskah!bargo napisal/-a: ↑26.1.2018 23:20Hvala, bom vedel za drugič. Skrbim samo zate, ne bi šlo?
Lepo.vojko napisal/-a: Če te nikoli ne bi srečala, kje bi bila?
Kako bi mi minevali dnevi? Bi še cenila življenje?
Morda bi srečala koga drugega in bi živela običajno življenje.
Ne vem, če bi objela tako sladko ljubezen.
Ne glede, kako čas hiti, mi srce bije samo zate.
Rada se prepustim strupu tvojega bistva
Redko kdo v življenju sreča sorodno dušo
Ni škoda izgubiti življenjske sile
Zato te prosim, ne dovoli, da odidem
Brez tebe ne občutim niti najmanjšega smisla ljubezni
Če bo kadarkoli prišel dan, ko boš dejal, da me zapuščaš
Bom izgubljena, izginila bom v množici
Nočem tvojih obljub, želim le, da sem s teboj dan za dnem
Ne morem živeti samo od razbitih spominov
Ne glede, kako čas hiti, mi srce bije samo zate.
Rada se prepustim strupu tvojega bistva
Redko kdo v življenju sreča sorodno dušo
Ni škoda izgubiti življenjsko silo
Zato te prosim, ne dovoli, da odidem
Brez tebe ne občutim niti najmanjšega smisla ljubezni.
hm.vojko napisal/-a:Ja, to, kar je smisel vsakega teksta: da ga razumeš!Samo, kaj si pa naj počnem s tem?
tako: Bruce Springsteen - I'm on Fire
ali tako: Nazareth - Love Hurts ("... Sem mlad, vem, ... " Mimogrede: Kako čas hiti!?)
Prepusti se in se ne obremenjuj z razumevanjem, to itak pride samo. Materija se pač mora zložiti in šele ko se zloži te zadene in takrat zvok tišine predre AHA efekt.vojko napisal/-a:Seveda mi ni všeč in ga tudi ne razumem. Kako naj uživam v tvojih pesmih, če ne razumem libreta?vojko napisal/-a:Ko pa bi me vprašal za prevod, bi ti nonšalantno odgovoril: "Glej, ne bi znal, nisem prevajalec, niti pesnik in bi jo preveč pokvaril."
Ja, kaj se pa čudiš. Si videl gornji rezultat, zagotovo ti ni všeč, ker ne razumeš.
Ja, in veš zakaj? Evolucija ti nalaga, da so ti pesnice všeč, fizika pa ti to lahko pojasni recimo tako; dokler je samo slika je estetsko, kasneje, ko pride še zvok, se lahko vse spremeni in zaradi tega, ker, kot praviš, ti je pretežno všeč kar razumeš, verjetno pa je dejstvo, da pa ne razumeš ne prve in ne druge in vzameš, ker pač moraš vzeti in zato dogajanje je pa vzrok Eva.vojko napisal/-a:Pesnice same po sebi so mi že všeč, pa še to ne vse. Posebej mi je všeč Vera ...Pesnico ali pesmico, bargo? Pesnico je res težko razumeti, besedilo pesmice pa naj ne bi bil problem. Vsaj ne dobesedni prevod ...
Vidiš, ker pesnic ne razumeš in so ti kljub temu všeč pač imaš pretežno težave z njimi.
Vera, ki ti je še posebej všeč, je nekaj podobnega kot gravitacija, ne veš natanko zakaj te privlači, samo te pa privlači.
Metafora o gravitacijski in oni drugi privlačnosti je posrečena ... Edina razlika je, da v fiziki ne poznamo antigravitacije (odbijanja; razen če odštejeva temno energijo!), v razmerjih med spoloma pa se pogosto 'privlačnost' spremeni v 'odbojnost' (kot si imel priložnost preizkusiti na lastni koži) ...
Re: Čudeži in znanost
Me veseli, da je mogoče videti nekaj zrnja. Saj veš sam, da "ženske moramo vkup držat", ker ko nas nagne so posledice.vojko napisal/-a: ↑27.1.2018 11:45Pravi Tractatus Logico-Philosphicus o ženskah!bargo napisal/-a: ↑26.1.2018 23:20Ja, in veš zakaj? Evolucija ti nalaga, da so ti pesnice všeč, fizika pa ti to lahko pojasni recimo tako; dokler je samo slika je estetsko, kasneje, ko pride še zvok, se lahko vse spremeni in zaradi tega, ker, kot praviš, ti je pretežno všeč kar razumeš, verjetno pa je dejstvo, da pa ne razumeš ne prve in ne druge in vzameš, ker pač moraš vzeti in zato dogajanje je pa vzrok Eva.vojko napisal/-a: Pesnice same po sebi so mi že všeč, pa še to ne vse. Posebej mi je všeč Vera ...
Vera, ki ti je še posebej všeč, je nekaj podobnega kot gravitacija, ne veš natanko zakaj te privlači, samo te pa privlači.
Tako je vendar samo, če gledaš inercijsko na stvari. Sam veš, da se naša zavest oblikuje glede na okolje, torej, eno se prilagaja drugemu in drugo je po potrebi prilagojeno(!), podobno kot prostor-čas in materija in vendar to dogajanje vsebuje še prepletenost, ki pa je uganka in ne kar dejstvo KAKO vplivata drug na drugega. Dejstva, ki se izkušajo in izražajo s pomočjo zavesti, kar opisujemo s frazami "besede bolijo" ali "pero je močnejše od orožja", "resnica boli" bi dostavil Roman in ta izkustva ni mogoče opisati z obstoječimi fizikalnimi teorijami in tako pride, da v teoriji nekaj manjka oz. kot znajo sami povedati teorija ni popolna.vojko napisal/-a: Metafora o gravitacijski in oni drugi privlačnosti je posrečena ... Edina razlika je, da v fiziki ne poznamo antigravitacije (odbijanja; razen če odštejeva temno energijo!), v razmerjih med spoloma pa se pogosto 'privlačnost' spremeni v 'odbojnost' (kot si imel priložnost preizkusiti na lastni koži) ...
Pazi sedaj, ko prostor-čas in materija skupaj ustvarita zavest, ali je obratno se ne spomnim vendar trenutno ni pomembno, ta ustvari poved "ljubite svoje sovražnike" je ljubezen takoj videti nekaj več kot pa evolucijska potreba z gravitacijsko analogijo, kaj ne?
Life is Beautiful (1997) school speech
"Ljubezen, družina in domišljija premagajo vse!"
Ribica iz Medzvezna potovanja.
Zajc: Ne gre za dokazovanje ampak za razmišljanje o neki misli, ki jo je pač nekdo napisal/izrekel. Seveda te na Jezusu (t.j., zgodbi o njem) lahko moti milijon stvari, ampak takšna preprosta misel, kot je "ljubite sovražnike", pa ne more biti moteča?
Vojko: Seveda ne. Je pa butasta in v nasprotju ne samo z evolucijo, ampak tudi z zdravo pametjo, ki jo uporabljamo v vsakdanjem življenju...
Bargo: To, da je v nasprotju z zdravo pametjo, ki jo uporabljamo v vsakdanjem življenju, velja tudi za ukrivljen prostor, pa dualnost/val delec in kar je še takšnih paradoksalnih stvari in zato pač ne more biti moteče.
Butasta in v nasprotju z evolucijo praviš!?
The War of the Roses
Dober pes, do zadnjega ugriza.
Re: Čudeži in znanost
Kot kadar se kdo norčuje iz mene.
A da sem bedak?Pa saj to veva oba
Saj nisem omenjal vsoto delov, za vsak del sem dejal, da je manj kot celota. In če to veš, se poskusi temu primerno obnašati.in tudi da je vsota delov manj kot celota.
Daj mu Whiskas, si je zaslužil.Ja, sam si si kriv, da nisi všeč Romanu, pravi Spot.
Saj sem rekel, daj mu Whiskas.Vidiš, Spot ima spet prav.
Ne. Neskočno še vedno ni realno število. Pri čemer ne gre za razširjeno definicijo realnih števil, ampak za definicijo razširjenih realnih števil, kjer neskončno ni realno število. In z neskončnostjo je mogoče tudi računati, če Georga Ferdinanda sploh ne omenjava.Predlagaš, da pogledam razširjeno definicijo realnih števil in to naj bi bil argument, da je neskončnost realno število.
Na to me moraš večkrat spomniti. Ugovarjaš mi namreč tako, kot da bi imel najmanj doktorat iz matematike, z rimami seveda.Kar se pa matematike tiče, te moram spomniti, da imam težave že z osnovami
To je lepo slišati. Ukreni kaj.in s tem vsekakor nisem zadovoljen
"... pa pokvari prelepo povest."samo tako pač je.
Bravo.Samo neskončne hitrosti širjenja naj ne bi imela, ker je to pač prehitro celo za neskončno vesolje.
Sem mislil, da žvižgaš.Berem tebe.Roman napisal/-a:Le kako si prišel do tega spoznanja?
Seveda ne, ampak tisti, ki jo je prvi zapisal, je tisti, ki si jo je izmislil. In potem vsi drugi povzemajo ...Daj no, kot da bi najstarejši zgodovinar bil tisti, ki opisuje najstarejšo preteklost.Roman napisal/-a:Najmanj tisti, ki jo je prvi zapisal v Biblijo.Kdo pa je govoril starejše besede od besede "v začetku"?
Spet želiš mešati klasično in kvantno mehaniko. Ni potrebe po tem.Mehanizem bi lahko bil tuneliranje, a ne?
Samo vtis bi rad naredil.Seveda vem, da nič ne vem.
In kdo je zmagal? Ti ali ti?če to počneš pošteno in zagrizeno se postavi vprašanje kdo je zmagal
Ni zmaga, lahko pa je pomembnejši od zmage. Če bi z Anatolijem dosegel remi, bi bila zame to prava zmaga, pravzaprav kar čudež.Še bolj zanimivo vprašanje je: je remi mogoče zmaga za koga?
Re: Čudeži in znanost
Učeno rečeno: dialektika na delu ...Tako je vendar samo, če gledaš inercijsko na stvari. Sam veš, da se naša zavest oblikuje glede na okolje, torej, eno se prilagaja drugemu in drugo je po potrebi prilagojeno(!), podobno kot prostor-čas in materija in vendar to dogajanje vsebuje še prepletenost, ki pa je uganka in ne kar dejstvo KAKO vplivata drug na drugega.
Še marsičesa drugega "ni mogoče opisati z obstoječimi fizikalnimi teorijami", a to je posledica nivojev strukturiranosti in kompleksnosti organizacije materije (saj veš: fizika elementarnih delcev, kemija, biologija, psihologija, zavest, sociologija, ...). Višjega nivoja kompleksnosti ni mogoče brez ostanka razložiti s paradigmo nižjega.Dejstva, ki se izkušajo in izražajo s pomočjo zavesti, kar opisujemo s frazami "besede bolijo" ali "pero je močnejše od orožja", "resnica boli" bi dostavil Roman in ta izkustva ni mogoče opisati z obstoječimi fizikalnimi teorijami in tako pride, da v teoriji nekaj manjka oz. kot znajo sami povedati teorija ni popolna.
... ne, ne, je že prav tako!Pazi sedaj, ko prostor-čas in materija skupaj ustvarita zavest, ali je obratno se ne spomnim
Zakon prehoda kvantitete v kvaliteto na delu ...vendar trenutno ni pomembno, ta ustvari poved "ljubite svoje sovražnike" je ljubezen takoj videti nekaj več kot pa evolucijska potreba z gravitacijsko analogijo, kaj ne?
Seveda je butasta, predvsem pa v nasprotju z zakoni evolucije. Predstavljaj si herbivore (zajce, antilope, gnuje, zebre, ipd.), ki bi gojili butasto idejo, da je treba ljubiti vse carnivore (volkove, leve, tigre, krokodile, ipd.), ki so njihovi smrtni sovražniki!Ribica iz Medzvezna potovanja.
Zajc: Ne gre za dokazovanje ampak za razmišljanje o neki misli, ki jo je pač nekdo napisal/izrekel. Seveda te na Jezusu (t.j., zgodbi o njem) lahko moti milijon stvari, ampak takšna preprosta misel, kot je "ljubite sovražnike", pa ne more biti moteča?
Vojko: Seveda ne. Je pa butasta in v nasprotju ne samo z evolucijo, ampak tudi z zdravo pametjo, ki jo uporabljamo v vsakdanjem življenju...
Bargo: To, da je v nasprotju z zdravo pametjo, ki jo uporabljamo v vsakdanjem življenju, velja tudi za ukrivljen prostor, pa dualnost/val delec in kar je še takšnih paradoksalnih stvari in zato pač ne more biti moteče.
Butasta in v nasprotju z evolucijo praviš!?
Enako velja za ljudi. Kaj bi se zgodilo, če bi vsi, ki jih je napadel Dolfe, žebrali mantro 'ljubite sovražnike'? Že zdavnaj jih ne bi bilo več...
Celo tisti, ki so 'ljubili' svojega sovraga (naciste in fašiste) kot npr. belčki, ustaši, domobranci, kler - skratka kolaboracionisti - so klavrno končali.
Pa če greva čisto nazaj do začetkov monoteističnih religij – krščanstvo se NIKOLI ni držalo tega načela iz svoje Zbirke zgodbic; svoje sovražnike so neusmiljeno pobijali in iztrebljali – sveda vse v imenu svojega boga ...
Re: Čudeži in znanost
Hvala. Prav. Kaj pa je bil vzrok tega počutja, ker se ti je eksperimentiranje zdelo nesmiselno, ali ker nisi uspel izvesti vseh nalog, ali kaj drugega?
Ne, tega, da si bedak jaz ne vem, prej nasprotno. Oba veva, da celota in njen del nikoli nista eno in isto in da mi tega ni potrebno dopovedovati. Veš, cinizem ti škodi, čeprav imaš mogoče občutek, da ti koristi. 42 pač ni odgovor. Betelgeza pa ja de. Hvatanje krivine.Roman napisal/-a:A da sem bedak?Pa saj to veva oba
Očitno je, da vedenje tega ne zadošča. Kakšno pa je temu primerno obnašanje?Roman napisal/-a:Saj nisem omenjal vsoto delov, za vsak del sem dejal, da je manj kot celota. In če to veš, se poskusi temu primerno obnašati.in tudi da je vsota delov manj kot celota.
Čuj, ti bi rad Spota pridobil na svojo stran z nagrajevanjem?! Ne bo šlo, veš, Spot zmeraj dobi ko potrebuje tako ali drugače.Roman napisal/-a:Daj mu Whiskas, si je zaslužil.Ja, sam si si kriv, da nisi všeč Romanu, pravi Spot.Saj sem rekel, daj mu Whiskas.Vidiš, Spot ima spet prav.
Vidiš, da ti gre, bravo Roman. Da, "neskončno ni realno število", se torej strinjava.Roman napisal/-a:Ne. Neskočno še vedno ni realno število. Pri čemer ne gre za razširjeno definicijo realnih števil, ampak za definicijo razširjenih realnih števil, kjer neskončno ni realno število. In z neskončnostjo je mogoče tudi računati, če Georga Ferdinanda sploh ne omenjava.Predlagaš, da pogledam razširjeno definicijo realnih števil in to naj bi bil argument, da je neskončnost realno število.
Torej enačba \( 0= x/ \infty ; x \in \mathbb{R}\) je torej znotraj katerega obsega?
Bargo: v kolikor je nekaj podeljeno z neskončnostjo je nedefinirano, a ne?
Roman: Ne. Če nekaj končnega deliš z neskončnim, dobiš zelo dobro definiran nič. Nedefnirana pa sta recimo ulomka \(0/0\) in \(\infty /\infty\). Opaziš razliko?
Bargo: Ne še, ker \(\infty\) ni realno število in če tako potem velja moja trditev in si ti v zmoti. Se strinjaš?
Roman: Saj nisem rekel, da je. Ampak problem je širši: Tudi realna števila niso realna. Ampak tako je pač videti skozi tvoje oči.
Bargo: Daj no Roman, neskončnost je proces, tale simbol \(\infty\) uporabiti v enačbi \(1/ \infty = 0\) je vsaj nekorektno, če pa že tako zapišeš se lahko pogovarjava o definiciji ali aksiomu.
Roman: Menda ne določaš ti, kaj je v matematiki korektno in kaj ne?
Sam ne, ker ne bi imelo smisla. Saj veš, matematika je samo igra dogovora v kateri je zahtevana dogovorjena skladnost.
Mogoče pa bi tako šlo, če bi namesto tega kar si napisal: "Če nekaj končnega deliš z neskončnim, dobiš zelo dobro definiran nič." napisal nekaj takega "Če nekaj končnega deliš z neskončnim lahko definiraš rezultat kot 0?"
Saj si se še zapomnil, kaj ne? Veš, domnevam tudi, da doktorat nujno ne pomaga lahko pa škodi.Roman napisal/-a:Na to me moraš večkrat spomniti. Ugovarjaš mi namreč tako, kot da bi imel najmanj doktorat iz matematike, z rimami seveda.Kar se pa matematike tiče, te moram spomniti, da imam težave že z osnovamiTo je lepo slišati. Ukreni kaj.in s tem vsekakor nisem zadovoljen"... pa pokvari prelepo povest."samo tako pač je.
Aja, tako enostavno tudi ne gre vendar pustimo to.Roman napisal/-a:Seveda ne, ampak tisti, ki jo je prvi zapisal, je tisti, ki si jo je izmislil. In potem vsi drugi povzemajo ...Daj no, kot da bi najstarejši zgodovinar bil tisti, ki opisuje najstarejšo preteklost.Roman napisal/-a:Najmanj tisti, ki jo je prvi zapisal v Biblijo.
V mehanskem smislu pač Sonce ne more v izginiti, veš ta vrsta mehanika ne bazira na takšni domišljiji, kot kvantna mehanika, po tej bi se mogoče lahko to celo dogodilo in potem je vprašanje ali bi se Zemlja hipoma ali z zakasnitvijo začela gibati po neki ravni črti?Roman napisal/-a:Spet želiš mešati klasično in kvantno mehaniko. Ni potrebe po tem.Mehanizem bi lahko bil tuneliranje, a ne?
Saj, veš začetni pogoji pa to!
Ah, Roman no. Rad bi nekaj vedel tako preprosto je to.Roman napisal/-a:Samo vtis bi rad naredil.Seveda vem, da nič ne vem.
Spet ta tekmovalnost in ko tekmuješ sam s seboj remi nima smisla, ker še zmagovalca ni.Roman napisal/-a:In kdo je zmagal? Ti ali ti?če to počneš pošteno in zagrizeno se postavi vprašanje kdo je zmagal
Ni zmaga, lahko pa je pomembnejši od zmage. Če bi z Anatolijem dosegel remi, bi bila zame to prava zmaga, pravzaprav kar čudež.Še bolj zanimivo vprašanje je: je remi mogoče zmaga za koga?
Re: Čudeži in znanost
Čuj, ko se pojavita oba tvoja temeljna stebra "dialektika" in "Zakon prehoda kvantitete v kvaliteto" tako blizu skupaj, se meni zmeraj postavi vprašanje KAKO močen je bil potres?vojko napisal/-a: ↑27.1.2018 20:11Učeno rečeno: dialektika na delu ...Tako je vendar samo, če gledaš inercijsko na stvari. Sam veš, da se naša zavest oblikuje glede na okolje, torej, eno se prilagaja drugemu in drugo je po potrebi prilagojeno(!), podobno kot prostor-čas in materija in vendar to dogajanje vsebuje še prepletenost, ki pa je uganka in ne kar dejstvo KAKO vplivata drug na drugega.
Še marsičesa drugega "ni mogoče opisati z obstoječimi fizikalnimi teorijami", a to je posledica nivojev strukturiranosti in kompleksnosti organizacije materije (saj veš: fizika elementarnih delcev, kemija, biologija, psihologija, zavest, sociologija, ...). Višjega nivoja kompleksnosti ni mogoče brez ostanka razložiti s paradigmo nižjega.Dejstva, ki se izkušajo in izražajo s pomočjo zavesti, kar opisujemo s frazami "besede bolijo" ali "pero je močnejše od orožja", "resnica boli" bi dostavil Roman in ta izkustva ni mogoče opisati z obstoječimi fizikalnimi teorijami in tako pride, da v teoriji nekaj manjka oz. kot znajo sami povedati teorija ni popolna.
... ne, ne, je že prav tako!Pazi sedaj, ko prostor-čas in materija skupaj ustvarita zavest, ali je obratno se ne spomnim
Zakon prehoda kvantitete v kvaliteto na delu ...vendar trenutno ni pomembno, ta ustvari poved "ljubite svoje sovražnike" je ljubezen takoj videti nekaj več kot pa evolucijska potreba z gravitacijsko analogijo, kaj ne?
Kar se pa paradigme tiče, "smo si lahko sami izbrali, kako bomo razrezali vse kar je in sedaj, ko je razstavljeno tako ko je, pravi, da ni mogoče sestaviti ", ugotavlja Spot in se reži.
Veš, se strinjam z njim, namreč, ko smo izbrali preučevanje vsega kar je, smo izhajali iz sebe in zahtevali svojo izločitev verjetno na podlagi opazovanja, ko smo bili ugotovili, da je pa mogoče res nekaj na tem: "... v prah si in v prah se povrneš ..." ali kot je dejal France Prešeren:
Dolgost življenja našega je kratka.
Kaj znancev je zasula že lopata!
Odprta noč in dan so grôba vrata,
al dneva ne pove nobena prat’ka
Hecno pa je, da ne uspemo zmeraj od računati sebe. Objektivno smo prišli do tega, da subjektivnosti (opazovalca!) ne moremo izločiti, a ne?
Evolucija je naša pogruntavščina in opisuje naše spoznanje o razvijanju živosti in raznolikosti in tega kar nas obdaja in vendar je abeceda življenja, vsaj tukaj na Zemlji, ena in sama,.vojko napisal/-a:Seveda je butasta, predvsem pa v nasprotju z zakoni evolucije.Ribica iz Medzvezna potovanja.
Zajc: Ne gre za dokazovanje ampak za razmišljanje o neki misli, ki jo je pač nekdo napisal/izrekel. Seveda te na Jezusu (t.j., zgodbi o njem) lahko moti milijon stvari, ampak takšna preprosta misel, kot je "ljubite sovražnike", pa ne more biti moteča?
Vojko: Seveda ne. Je pa butasta in v nasprotju ne samo z evolucijo, ampak tudi z zdravo pametjo, ki jo uporabljamo v vsakdanjem življenju...
Bargo: To, da je v nasprotju z zdravo pametjo, ki jo uporabljamo v vsakdanjem življenju, velja tudi za ukrivljen prostor, pa dualnost/val delec in kar je še takšnih paradoksalnih stvari in zato pač ne more biti moteče.
Butasta in v nasprotju z evolucijo praviš!?
Sprva bi morali to idejo dojeti šele potem bi jo lahko gojili tako, da ...vojko napisal/-a: Predstavljaj si herbivore (zajce, antilope, gnuje, zebre, ipd.), ki bi gojili butasto idejo, da je treba ljubiti vse carnivore (volkove, leve, tigre, krokodile, ipd.), ki so njihovi smrtni sovražniki!
Vidiš, še zmeraj ne dojamemo vsi četudi se tako dolgo goji ta ideja. Ni enostavno in predvsem je nevarno, kar ugotavljaš sam.vojko napisal/-a: Enako velja za ljudi.
Evolucijsko gledano bo ideja "ljubite svoje sovražnike" preživela ali izzvenela, kaj meniš?
Verjetno res, samo ne smeš pozabiti na Nürnberške procese.vojko napisal/-a: Kaj bi se zgodilo, če bi vsi, ki jih je napadel Dolfe, žebrali mantro 'ljubite sovražnike'? Že zdavnaj jih ne bi bilo več...
Ja, po hitrem postopku, kaj ne?vojko napisal/-a: Celo tisti, ki so 'ljubili' svojega sovraga (naciste in fašiste) kot npr. belčki, ustaši, domobranci, kler - skratka kolaboracionisti - so klavrno končali.
Ja, edina pravila, ki se jih moramo držati so dana pravila, koliko od tega dejansko razumemo je drugo vprašanje in ker smo radovedni, samosvoji, s svobodno voljo, se pač dogajajo tudi takšne stvari in vendar smo kljub vsemu temu prišli na Luno in segamo po zvezdah, ker po banani lahko seže vsaka opica.vojko napisal/-a: Pa če greva čisto nazaj do začetkov monoteističnih religij – krščanstvo se NIKOLI ni držalo tega načela iz svoje Zbirke zgodbic; svoje sovražnike so neusmiljeno pobijali in iztrebljali – sveda vse v imenu svojega boga ...
Re: Čudeži in znanost
10 EMS (European Macroseismic Scale ) ...Zakon prehoda kvantitete v kvaliteto na delu ...
Čuj, ko se pojavita oba tvoja temeljna stebra "dialektika" in "Zakon prehoda kvantitete v kvaliteto" tako blizu skupaj, se meni zmeraj postavi vprašanje KAKO močen je bil potres?
Poanta?Kar se pa paradigme tiče, "smo si lahko sami izbrali, kako bomo razrezali vse kar je in sedaj, ko je razstavljeno tako ko je, pravi, da ni mogoče sestaviti ", ugotavlja Spot in se reži.
Odnos subjekt : objekt nikoli ne bo do konca enoznačno razrešen ...Veš, se strinjam z njim, namreč, ko smo izbrali preučevanje vsega kar je, smo izhajali iz sebe in zahtevali svojo izločitev verjetno na podlagi opazovanja, ko smo bili ugotovili, da je pa mogoče res nekaj na tem: "... v prah si in v prah se povrneš ..." ali kot je dejal France Prešeren:
Dolgost življenja našega je kratka.
Kaj znancev je zasula že lopata!
Odprta noč in dan so grôba vrata,
al dneva ne pove nobena prat’ka
Ne vem pa, kaj ima Prešernov Francé pri tem ...
Nikoli ne bomo uspeli, saj nam je objektivna stvarnost dostopna le preko njenega subjektivnega odraza v naših glavah.Hecno pa je, da ne uspemo zmeraj od računati sebe. Objektivno smo prišli do tega, da subjektivnosti (opazovalca!) ne moremo izločiti, a ne?
Po moje je evolucija 'pogruntavščina' narave; mi smo jo le osmislili.vojko napisal/-a:
Ribica iz Medzvezna potovanja.
Zajc: Ne gre za dokazovanje ampak za razmišljanje o neki misli, ki jo je pač nekdo napisal/izrekel. Seveda te na Jezusu (t.j., zgodbi o njem) lahko moti milijon stvari, ampak takšna preprosta misel, kot je "ljubite sovražnike", pa ne more biti moteča?
Vojko: Seveda ne. Je pa butasta in v nasprotju ne samo z evolucijo, ampak tudi z zdravo pametjo, ki jo uporabljamo v vsakdanjem življenju...
Bargo: To, da je v nasprotju z zdravo pametjo, ki jo uporabljamo v vsakdanjem življenju, velja tudi za ukrivljen prostor, pa dualnost/val delec in kar je še takšnih paradoksalnih stvari in zato pač ne more biti moteče.
Butasta in v nasprotju z evolucijo praviš!?
Seveda je butasta, predvsem pa v nasprotju z zakoni evolucije.
Evolucija je naša pogruntavščina
Ja, drži. To o 'eni sami abecedi življenja' je tvoja najbolj prepričljiva in jasna ateistična izjava doslej. Dobrodošel v elitni klub!in opisuje naše spoznanje o razvijanju živosti in raznolikosti in tega kar nas obdaja in vendar je abeceda življenja, vsaj tukaj na Zemlji, ena in sama.
Zajci, antilope, gnuji, zebre, ipd. seveda nimajo 'ideje' o tem, da se morajo bati svojih sovražnikov. Za to lepo poskrbi Darwinov mehanizem v obliki ROM programov in algoritmov, ki se manifestirajo kot pogojni refleksi.vojko napisal/-a:Predstavljaj si herbivore (zajce, antilope, gnuje, zebre, ipd.), ki bi gojili butasto idejo, da je treba ljubiti vse carnivore (volkove, leve, tigre, krokodile, ipd.), ki so njihovi smrtni sovražniki!
Sprva bi morali to idejo dojeti šele potem bi jo lahko gojili tako, da ...
Dobro si povzel: hudičevo nevarno (pravzaprav smrtno nevarno! ) je ljubiti svoje sovražnike. V tako butasto, neživljenjsko in antievolucionistično idejo lahko verjamejo le ljudje z zaostalo družbeno zavestjo ...vojko napisal/-a:Enako velja za ljudi.
Vidiš, še zmeraj ne dojamemo vsi četudi se tako dolgo goji ta ideja. Ni enostavno in predvsem je nevarno, kar ugotavljaš sam.
Preživi lahko le v odnosu superiorne do inferiorne vrste (npr. naše vrste do vseh drugih živalskih vrst, ali civilizacije tip II do naše vrste); superiorna vrsta si lahko 'privošči' luksuz ljubezni do svojih sovražnikov, dokler jo življenjsko ne ogrožajo. Recimo, mi si lahko privoščimo 'ljubezen' do kač, morskih psov ali krokodilov, ki so – objektivno gledano – naši 'sovražniki'. Ne moremo pa si privoščiti takšnega odnosa do npr. smrtonosnih virusov, bacilov ali versko blaznih džihadistov iz ISIS-a, ki se grejo 'svetovni kalifat'.Evolucijsko gledano bo ideja "ljubite svoje sovražnike" preživela ali izzvenela, kaj meniš?
Nisem pozabil nanje; Nürnberški procesi dejansko potrjujejo mojo tezo. Saj menda ne vidiš v njih manifestacije ljubezni do naših sovražnikov, ki so nas hoteli podjarmiti ali iztrebiti?vojko napisal/-a:Kaj bi se zgodilo, če bi vsi, ki jih je napadel Dolfe, žebrali mantro 'ljubite sovražnike'? Že zdavnaj jih ne bi bilo več...
Verjetno res, samo ne smeš pozabiti na Nürnberške procese.
Kajpada. Kdor seje veter, žanje vihar ... Ali kot bi rekel naš vrli (in izgubljeni) Preprosti: "/...kajti vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani."vojko napisal/-a:Celo tisti, ki so 'ljubili' svojega sovraga (naciste in fašiste) kot npr. belčki, ustaši, domobranci, kler - skratka kolaboracionisti - so klavrno končali.
Ja, po hitrem postopku, kaj ne?
Z 'danimi pravili' misliš jasno na občečloveško moralo, ki se je razvila skozi tisočletja in ki je danes temelj vsake civilizacije?vojko napisal/-a:Pa če greva čisto nazaj do začetkov monoteističnih religij – krščanstvo se NIKOLI ni držalo tega načela iz svoje Zbirke zgodbic; svoje sovražnike so neusmiljeno pobijali in iztrebljali – sveda vse v imenu svojega boga ...
Ja, edina pravila, ki se jih moramo držati so dana pravila,
Temelja občečloveške morale – Kantovega kategoričnega imperativa – ni potrebno kaj dosti razumeti. Gre za nekaj tako elementarnega, da ga poznajo vse družbe od rodovno-plemenske naprej.koliko od tega dejansko razumemo je drugo vprašanje
Ne 'kljub vsemu', ampak prav zato! Brez 'danih družbenih pravil' ne bi prišli niti z dreves in se napotili v dolino Olduvai, kaj šele na Luno in naprej!in ker smo radovedni, samosvoji, s svobodno voljo, se pač dogajajo tudi takšne stvari in vendar smo kljub vsemu temu prišli na Luno in segamo po zvezdah, ker po banani lahko seže vsaka opica.