Čudeži in znanost

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
Roman
Posts: 6328
Joined: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Post by Roman » 3.2.2018 22:06

bargo wrote:
3.2.2018 21:11
Videti je da sprašuješ, kako lahko v tem strinjanju, da je neka razlika med naravo in njenim delom, ostane perspektiva, ki je še pomembna po vrhu in je TI ne moreš kar tako enostavno spregledati, kot bi rad, kar zapišeš:"Res si omenil svojo perspektivo, kar pa ničesar ne spremeni, kajne"?
Dobro. Tudi ne-odgovor je odgovor.
me spet pošiljaš prebirati nekaj, kar zame nima odgovorov
Ja, škoda. Očitno tudi jaz nimam odgovorov zate.
če pa je tam mogoče najti odgovore potem bi pričakoval tvojo interpretacijo tistega besedila.
Kaj neki pa je poleg napisanega še treba povedati? Z razširitvijo \(\overline{\mathbb{R}} = \mathbb{R} \cup \{-\infty,+\infty\}\) smo izgubili strukturo, ki jo ima \(\mathbb{R}\) (ni obseg), še vedno pa delujejo osnovne operacije. To si moral razbrati s predlaganega odstavka. Ker smo \(\mathbb{R}\) razširili z dvema dodatnima elementoma, smo morali seveda definirati tudi operacije, ki ta dva elementa vključujejo. To pa si moral razbrati z odstavka pred tem. To, da dodana elementa nista realni števili (če bi bili, ne bi bilo treba ničesar dodajati, kajne), ostaja še vedno v veljavi. Moja interpretacija ne more biti drugačna od citiranega besedila. Ne vem, kaj bi rad slišal.
Takšno početje je uporabno
Odlično.
vendar so posledice, ki pa niso samo uporabne. :lol:
Katere posledice? Poleg tvojega nerazumevanja in nesprejemanja.
Očitno ne gre, ker jaz ne razumem napisanega ali pa ne znam vprašati? :roll:
Najbrž oboje. Vprašati bi se bilo treba po vzroku.
Torej, sprašujem te, če moraš popraviti zgornjo definicijo deljenja za razširjeno definicijsko območje? In če, jo prosim napiši.
Ravno to je narejeno v poglavju https://en.wikipedia.org/wiki/Extended_ ... operations. Še vedno je deljenje z \(0\) prepovedano (nisem sicer prepričan, da je to potrebno, vendar ne škodi), in še vedno sta izraza \(0/0\) in \(\infty / \infty\) nedoločena.

User avatar
vojko
Posts: 11450
Joined: 29.5.2004 15:18
Location: LIMBUŠ
Contact:

Re: Čudeži in znanost

Post by vojko » 3.2.2018 22:26

bargo wrote:
3.2.2018 20:24
bargo wrote:
6.11.2017 19:53
vojko wrote:
27.6.2014 21:17
Odpiram šampanjec!

100.000+ ogledov te teme! To je cca 5% slovenske populacije. Na Kitajskem bi to pomenilo cca 65 milijonov ogledov...
500.000+, lahko si privoščiš novega. 8) Minilo je 188 dni od zadnjega odpiranja.
600.000+, lahko si privoščiš novega. 8) Minilo je 89 dni od zadnjega odpiranja. :wink:

Sia - Lullaby [HQ]

Send a wish upon a star
Do the work and you'll go far
Send a wish upon a star
Make a map and there you are

Send a hope upon a wave
A dying wish before the grave
Send a hope upon a wave
For all the souls you failed to save



Lepo, da vodiš ažurno evidenco ... :D

Videti je, da nas samo še nekaj vztraja, da ne bi plamenček debate na tem forumu ugasnil. To bi bilo škoda.
Smo si res že vse povedali? :(

User avatar
bargo
Posts: 7864
Joined: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Post by bargo » 4.2.2018 15:53

Roman wrote:
3.2.2018 22:06
bargo wrote:
3.2.2018 21:11
Videti je da sprašuješ, kako lahko v tem strinjanju, da je neka razlika med naravo in njenim delom, ostane perspektiva, ki je še pomembna po vrhu in je TI ne moreš kar tako enostavno spregledati, kot bi rad, kar zapišeš:"Res si omenil svojo perspektivo, kar pa ničesar ne spremeni, kajne"?
Dobro. Tudi ne-odgovor je odgovor.
Ja, ker ne odgovarjaš oz. ne zagovarjaš svojih trditev pač pride tudi tako, da mora zadoščati.
Image

Veš, možno je, da iz tvoje perspektive ne vidiš lončka in tako pride, da se skoraj strinjava.


Nitka iz Čudeži in znanost
Run, rabbit run.
Dig that hole, forget the sun,
And when at last the work is done
Don't sit down it's time to dig another one


Roman wrote:
me spet pošiljaš prebirati nekaj, kar zame nima odgovorov
Ja, škoda. Očitno tudi jaz nimam odgovorov zate.
če pa je tam mogoče najti odgovore potem bi pričakoval tvojo interpretacijo tistega besedila.
Kaj neki pa je poleg napisanega še treba povedati? Z razširitvijo \(\overline{\mathbb{R}} = \mathbb{R} \cup \{-\infty,+\infty\}\) smo izgubili strukturo, ki jo ima \(\mathbb{R}\) (ni obseg), še vedno pa delujejo osnovne operacije. To si moral razbrati s predlaganega odstavka. Ker smo \(\mathbb{R}\) razširili z dvema dodatnima elementoma, smo morali seveda definirati tudi operacije, ki ta dva elementa vključujejo. To pa si moral razbrati z odstavka pred tem. To, da dodana elementa nista realni števili (če bi bili, ne bi bilo treba ničesar dodajati, kajne), ostaja še vedno v veljavi. Moja interpretacija ne more biti drugačna od citiranega besedila. Ne vem, kaj bi rad slišal.
Veš Roman, tole sem jaz vedel že preden si me ti poslal tja prebirat.
Roman wrote:
Takšno početje je uporabno
Odlično.
vendar so posledice, ki pa niso samo uporabne. :lol:
Katere posledice? Poleg tvojega nerazumevanja in nesprejemanja.
Spet jaz ne razumem, no prav, pač bodi tako in vendar tole pravilo, ko nekaj deliš z neskončnostjo in ne v neskončnost, ker zatrjuješ TI, da neskončnost pač ni proces, pravi, da je posledica deljenja lahko nič. Obratno pa seveda ni definirano, da bi nič pomnožena z neskončnostjo bilo nekaj, kaj ne?!

hm. Poglej, imejva jabolko, ki jo razdeliva na pol. Prvo polovico jabolka poješ TI, druga polovica ostane meni. Potem skupaj pogledava in ugotoviva, da je v moji polovici pol črva, kar verjetno pomeni, da si ti že pojedel njegovo drugo polovico. :)

Ker postaneš zainteresiran ali si pojedel še kakšnega črva pogledava bolj natančno in glej ga zlomka najdeva, še četrtino nekega drugega črva, pa še nek stoti del se najde, itd.
Skratka, manjši kot je del črva ostal pri meni večji je bil del črva, ki si ga ti pojedel s svojo polovico jabolka.

Pazi sedaj, če v moji polovici jabolka ne najdeva sledi o domnevnem črvu ali to potem pomeni, da si ga ti pojedel v celoti? :roll: :lol:


Roman wrote:
Očitno ne gre, ker jaz ne razumem napisanega ali pa ne znam vprašati? :roll:
Najbrž oboje. Vprašati bi se bilo treba po vzroku.
Ja, vzrok je bias in še globje ego in ...
Roman wrote:
Torej, sprašujem te, če moraš popraviti zgornjo definicijo deljenja za razširjeno definicijsko območje? In če, jo prosim napiši.
Ravno to je narejeno v poglavju https://en.wikipedia.org/wiki/Extended_ ... operations. Še vedno je deljenje z \(0\) prepovedano (nisem sicer prepričan, da je to potrebno, vendar ne škodi), in še vedno sta izraza \(0/0\) in \(\infty / \infty\) nedoločena.
in tam piše tudi pod Algebraic properties:

With these definitions \(\overline{\mathbb{R}} \) is not even a semigroup, let alone a group, a ring or a field, like \( \mathbb {R} \) is one. However, it still has several convenient properties: ...

In general, all laws of arithmetic are valid in \(\overline{\mathbb{R}} \) as all occurring expressions are defined


Nitka iz Čudeži in znanost
"Richtung zu der Lichtung!".

Roman
Posts: 6328
Joined: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Post by Roman » 4.2.2018 18:30

bargo wrote:
4.2.2018 15:53
Ja, ker ne odgovarjaš
Zakaj bi jaz odgovarjal, če ti ne sprašuješ?
ne zagovarjaš svojih trditev
Kakor tudi ti en zagovarjaš svojih ugovorov. Večinoma sploh ni jasno, čemu ugovarjaš.
pač pride tudi tako, da mora zadoščati.
Ne, nikakor ne zadošča. Sploh, če se želiš pogovarjati.
Veš, možno je, da iz tvoje perspektive ne vidiš lončka in tako pride, da se skoraj strinjava.
In ti se čutiš poklicanega presojati mojo perspektivo? Hudo.
Veš Roman, tole sem jaz vedel že preden si me ti poslal tja prebirat.
Prav, ampak, spet, po čem vendar sprašuješ?
Spet jaz ne razumem, no prav, pač bodi tako
Sam praviš tako. Jaz ti samo verjamem.
ker zatrjuješ TI, da neskončnost pač ni proces
Se še nisi sprijaznil s tem? Če bi bilo neskončno proces, bi bilo itak konec matematike. Bi bil tega vesel?
je posledica deljenja lahko nič.
Ne lahko, je nič. Bom poskusil takole: Koliko je 2/3? Ali: kolikokrat gre 3 v 2? Jasno, ničkrat. Kadarkoli je spodaj večje kot zgoraj, je rezultat 0. In če je spodaj neskončno, je pač vseeno, kaj je zgoraj, če le ni neskončno.
Obratno pa seveda ni definirano, da bi nič pomnožena z neskončnostjo bilo nekaj, kaj ne?!
Kakor si iz navedka prav prebral, nekateri definirajo vsak produkt z nič kot nič. Tudi če je en faktor neskončno.
Poglej, imejva jabolko
Se ti zdi primerno, da mi ponujaš jabolko, za katerega veš, da je v njem črv?
Pazi sedaj, če v moji polovici jabolka ne najdeva sledi o domnevnem črvu ali to potem pomeni, da si ga ti pojedel v celoti? :roll: :lol:
Je to logika, filozofija, matematika?
Ja, vzrok je bias in še globje ego in ...
Ja, vem. Zato pa je tako težko govoriti s teboj.
in tam piše tudi pod Algebraic properties
Ja, tako. Kaj si hotel povedati?

User avatar
bargo
Posts: 7864
Joined: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Post by bargo » 4.2.2018 19:51

Roman wrote:
4.2.2018 18:30
bargo wrote:
4.2.2018 15:53
Ja, ker ne odgovarjaš
Zakaj bi jaz odgovarjal, če ti ne sprašuješ?
ne zagovarjaš svojih trditev
Kakor tudi ti en zagovarjaš svojih ugovorov. Večinoma sploh ni jasno, čemu ugovarjaš.
Aja, spet jaz. No, poglejva kako gre tebi z odgovori na moja vprašanja:
Roman: Vidiš, tega pa pri tebi ne razumem. Strinjaš se z razliko med celoto in delom, v svojih trditvah pa tega ne upoštevaš. Kako to?
Bargo: Kje pa tega nisem upošteval?
Roman: Na primer tam, kjer si dejal: "Iz moje perspektive si TI narava ..." Res si omenil svojo perspektivo, kar pa ničesar ne spremeni, kajne.
Bargo: ... Kako za božjo voljo boš ohranil poanto, če besedo "perspektivo" izpustiš ali zanemariš v moji povedi . :shock:
Boš napisal, preoblikoval mojo poved tako, da prikažeš opravičenost tvoje ugotovitve, prosim.


Vidiš, čakam na preoblikovanje.
Roman wrote:
pač pride tudi tako, da mora zadoščati.
Ne, nikakor ne zadošča. Sploh, če se želiš pogovarjati.
Seveda ne, spoznavanje celote pač zahteva komunikacijo. Če sploh ne vidiš lončka, kako bi potem dojel poved: "da si pomešal lončke!" :)

Roman wrote:
Veš, možno je, da iz tvoje perspektive ne vidiš lončka in tako pride, da se skoraj strinjava.
In ti se čutiš poklicanega presojati mojo perspektivo? Hudo.
Ne, za božjo voljo, samo izmenjujeva informacije, ker sva na različnih pozicijah in to po definiciji. To kar vidiš ti, pač ni samo krogla, ker jaz vidim še vsaj lonček.
Roman wrote:
Veš Roman, tole sem jaz vedel že preden si me ti poslal tja prebirat.
Prav, ampak, spet, po čem vendar sprašuješ?
Po pomenu, zanimala me je algebra, kot si lahko videl. Celoto pač lahko podeliš na dele, kar sva naredila z Jabolkom.
Roman wrote:
Spet jaz ne razumem, no prav, pač bodi tako
Sam praviš tako. Jaz ti samo verjamem.
Saj, ko bi bilo tako večkrat.
Roman wrote:
ker zatrjuješ TI, da neskončnost pač ni proces
Se še nisi sprijaznil s tem? Če bi bilo neskončno proces, bi bilo itak konec matematike.
Bi bil tega vesel?
Postoj! Zakaj pa bi bilo konec matematike, če bi neskončnost bila proces? Celotna matematika je proces in mi smo na vhodu in tako pride, da se čudimo samim sebi, ko posledično pridejo izhodi čigar pomenov ne dojamemo, kaj šele da bi jih razumeli.

Roman wrote:
je posledica deljenja lahko nič.
Ne lahko, je nič. Bom poskusil takole: Koliko je 2/3? Ali: kolikokrat gre 3 v 2? Jasno, ničkrat.
Aja. Če imam dve jabolki ali jih lahko razdelim 3 ljudem tako, da bo vsak dobil enako količino? Vsako jabolko razdelim na tri dele in vsakemu dam 2 dela. Nobeden od njih seveda nima celotnega jabolka in vendar imajo 3 skupaj 2 jabolka. No, malce manjka zaradi rezanja vendar to zanemarimo. :wink:
Roman wrote: Kadarkoli je spodaj večje kot zgoraj, je rezultat 0. In če je spodaj neskončno, je pač vseeno, kaj je zgoraj, če le ni neskončno.
No, ko jabolko razdelimo na neskončno delov le to izgine. Vojko se čudi, kam je izginila materija, ki sestavlja to jabolko, kaj ne?
Logično pa bi bilo, da če je a/a = 1 za vsak a, razen a=0, potem bi tudi neskončnost deljena na neskončno delov naj bila 1 in ker velja da je a*pomnožen z neskončnostjo enako neskončno, razen za a=0, bi nastopile težave, kaj ne?

Roman wrote:
Obratno pa seveda ni definirano, da bi nič pomnožena z neskončnostjo bilo nekaj, kaj ne?!
Kakor si iz navedka prav prebral, nekateri definirajo vsak produkt z nič kot nič. Tudi če je en faktor neskončno.
Saj, definirajo lahko kakor želijo in če tako potem pride za vsak x iz realnih števil, x/neskončno = 0 * neskončno= 0, sledi x * (neskončno/neskončno) = 0, kar pa ima verjetno neko posledico, če je x različen od 0.

Nitka iz Medzvezdna potovanja
Pravila so odvisna od konteksta!
Roman wrote:
Poglej, imejva jabolko
Se ti zdi primerno, da mi ponujaš jabolko, za katerega veš, da je v njem črv?
Ne, kako pa veš, da je v njej črv? Pa ne da vidiš v Jabolko?

Veš ne ponujam ti jabolka temveč samo polovico jabolka, kar je velika razlika! In ker si že pojedel polovico pač samo ugotavljava, kaj vse si z polovico pojedel brez da si se sploh zavedel. :wink:

There are things that are so serious that you can only joke about them.
-- .Werner Heisenberg. --

Roman wrote:
Pazi sedaj, če v moji polovici jabolka ne najdeva sledi o domnevnem črvu ali to potem pomeni, da si ga ti pojedel v celoti?
Je to logika, filozofija, matematika?
Ne vem, mogoče je komedija. :D
Roman wrote:
Ja, vzrok je bias in še globje ego in ...
Ja, vem. Zato pa je tako težko govoriti s teboj.
Dobro, samo vedi, da smo eno.

Nitka iz Medzvezdna potovanja
Če sem jaz JAZ zato ker si ti TI in TI si ti ker sem JAZ jaz potem jaz nisem JAZ in ti nisi TI.
Roman wrote:
in tam piše tudi pod Algebraic properties
Ja, tako. Kaj si hotel povedati?
Zanimal me je vrsti red popravkov in predvsem želja, interes, ki pride s tem, da se konstruira množica R*. Saj veš, vzročno-posledično naj bi bilo vesolje.

Roman
Posts: 6328
Joined: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Post by Roman » 4.2.2018 22:41

bargo wrote:
4.2.2018 19:51
No, poglejva kako gre tebi z odgovori na moja vprašanja
Pa poglejva:
Strinjaš se z razliko med celoto in delom ...
Iz moje perspektive si TI narava ...
Kako za božjo voljo boš ohranil poanto, če besedo "perspektivo" izpustiš ali zanemariš v moji povedi.
Boš napisal, preoblikoval mojo poved tako, da prikažeš opravičenost tvoje ugotovitve, prosim.

Sploh ne, skliceval se bom na to, kar si napisal. Če te prav razumem, razumem pa te, kakor te berem, je torej razlika med najinim mnenjem, da je celota različna od dela, in tvojo perspektivo, da sem jaz narava in ne njen del? Torej tvoje mnenje ni skladno s tvojo perspektivo.
Vidiš, čakam na preoblikovanje.
Preoblikovanje česa?
Če sploh ne vidiš lončka
Kaj zdaj že odločaš o tem, kaj vidim in česa ne?
kako bi potem dojel poved: "da si pomešal lončke!
Se zavedaš svoje nadležnosti?
Saj, ko bi bilo tako večkrat.
Ni potrebe po tem.
Zakaj pa bi bilo konec matematike, če bi neskončnost bila proces?
Ker recimo \(\pi\) ne bi obstajal, še vedno bi namreč tekel tvoj proces za njegovo določanje. Stvar je še hujša. Tvoj neskončni proces za določanje neskončnosti je logično nesmiseln, kajti sploh ne more biti neskončnega procesa, saj ne moreva vedeti, kaj je neskončnost, dokler se proces ne izteče.
Celotna matematika je proces
Kakor je proces vse, kar človek počne. Kar pa ne pomeni, da je neskončnost proces. Navsezadnje sva že ugotovila, da o tem procesu ne moreš ničesar povedati. Tvoj bog je pač komik.
in mi smo na vhodu in tako pride, da se čudimo samim sebi, ko posledično pridejo izhodi čigar pomenov ne dojamemo, kaj šele da bi jih razumeli.
Spet pesniš. Tudi na ta način mi lahko priskutiš pogovor.
Roman wrote:Koliko je 2/3? Ali: kolikokrat gre 3 v 2? Jasno, ničkrat.
Aja. Če imam dve jabolki ali jih lahko razdelim
Seveda jih lahko razdeliš. Ampak količnik je še vedno 0, ti pa imaš opravka z ostanki.
No, ko jabolko razdelimo na neskončno delov le to izgine.
Ker si nekaj samovoljno zanemaril (in to ni samo vejica): "malce manjka zaradi rezanja vendar to zanemarimo."
Vojko se čudi, kam je izginila materija, ki sestavlja to jabolko, kaj ne?
Po mojem ne. Najbrž je spregledal tvojo prevaro.
Logično pa bi bilo, da če je a/a = 1 za vsak a, razen a=0, potem bi tudi neskončnost deljena na neskončno delov naj bila 1 in ker velja da je a*pomnožen z neskončnostjo enako neskončno, razen za a=0, bi nastopile težave, kaj ne?
Ne, tvoj proces ni korekten. Podobno razmišljanje pripelje tudi do -1/12 kot vsoto vseh naravnih števil.
Saj, definirajo lahko kakor želijo
Definirajo tako, kakor morajo. Želje tu ne igrajo vloge. Definiranje (pravzaprav sploh ne gre za definiranje) ne sme pripeljati do protislovij.
in če tako potem pride za vsak x iz realnih števil, x/neskončno = 0 * neskončno= 0, sledi x * (neskončno/neskončno) = 0, kar pa ima verjetno neko posledico, če je x različen od 0.
Pri tem igračkanju te bom pustil samega. Tako lepo se imaš, nočem te motiti.
Dobro, samo vedi, da smo eno.
Ne bom te motil.
Zanimal me je vrsti red popravkov
Katerih popravkov?
in predvsem želja, interes, ki pride s tem, da se konstruira množica R*.
:?:

User avatar
bargo
Posts: 7864
Joined: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Post by bargo » 5.2.2018 22:04

Roman wrote:
4.2.2018 22:41
bargo wrote:
4.2.2018 19:51
No, poglejva kako gre tebi z odgovori na moja vprašanja
Pa poglejva:
Strinjaš se z razliko med celoto in delom ...
Iz moje perspektive si TI narava ...
Kako za božjo voljo boš ohranil poanto, če besedo "perspektivo" izpustiš ali zanemariš v moji povedi.
Boš napisal, preoblikoval mojo poved tako, da prikažeš opravičenost tvoje ugotovitve, prosim.


Sploh ne, skliceval se bom na to, kar si napisal.
Tudi prav.
Roman wrote: Če te prav razumem, razumem pa te, kakor te berem, je torej razlika med najinim mnenjem, da je celota različna od dela, in tvojo perspektivo, da sem jaz narava in ne njen del?
Prav vendar prebrati je potrebno vsaj celotno poved, če že bereš. In če tako, bi bilo veliko bolje: "in tvojo perspektivo, da sem jaz narava, ki odgovarja tako, da jo je mogoče razumeti in ne njen del".
Vsa narava ne odgovarja, samo nekateri njeni deli, če že deliva, in za vse te njene dele ne moremo reči, da razumemo njih komunikacijo. Spot pravi, da ne razume zlate ribice, se pa jo trudi razumeti. :wink:
Roman wrote: Torej tvoje mnenje ni skladno s tvojo perspektivo.
Ta tvoja ugotovitev je precej huda, si ti ne zdi? :roll:
Roman wrote:
Vidiš, čakam na preoblikovanje.
Preoblikovanje česa?
Predmetne povedi in sicer tako, da bi lahko izpustil perspektivo in ohranil vsebino vendar ni več potrebe sedaj, ko si se bil lotil naloge na svoj način.
Roman wrote:
Če sploh ne vidiš lončka
Kaj zdaj že odločaš o tem, kaj vidim in česa ne?
Seveda ne, za božjo voljo, kako ti pride kaj takšnega na misel, Roman no. Mogoče je, da iz tvoje perspektive pač ne vidiš lončka, če bi se premaknil, bi lahko bilo drugače.

Image

Recimo, da gledaš od zgoraj navzdol in potem pač ne vidiš lončka za zeleno "kroglo" in v lončku so še korenine, itd. 8)
Roman wrote:
kako bi potem dojel poved: "da si pomešal lončke!
Se zavedaš svoje nadležnosti?
Ne. :shock: Samo trudim se, da bi pojasnil perspektivo, iz zgornje povedi.
Roman wrote:
Zakaj pa bi bilo konec matematike, če bi neskončnost bila proces?
Ker recimo \(\pi\) ne bi obstajal, še vedno bi namreč tekel tvoj proces za njegovo določanje.
Saj ne obstaja realno število \(\pi\) in matematike zaradi tega ni konec.
Roman wrote: Stvar je še hujša. Tvoj neskončni proces za določanje neskončnosti je logično nesmiseln, kajti sploh ne more biti neskončnega procesa, saj ne moreva vedeti, kaj je neskončnost, dokler se proces ne izteče.
Mogoče gre za logičen nesmisel, ki je pač odvisen od logične forme. Mogoče menjaš formo in preveriš ali je potem še nesmiselno. To, da ti predvidevaš, da ne more biti neskončnega procesa je tvoj problem in kar reši ga.

Nitka iz Smrt
Problemi: Za definicijo naključnosti bi celo lahko dejali, da je nekako protislovna. Po eni strani pravimo, da se za resnično naključnim zaporedjem ne sme skrivati prav nobeno pravilo, s katerim bi zaporedje lahko znova ustvarili, po drugi strani pa je zahteva po odsotnosti kakršnega koli vzorca v zaporedju zelo omejujoča definicija, ki jo je v praksi skoraj nemogoče uresničiti.

Bargo: Problem je, da ne moremo preveriti odsotnost pravila, saj nam težave delata vsaj čas in neskončnost
Torej, rečemo lahko, da vemo kaj ni naključnost, nikakor in nikoli ne moremo naključnosti potrditi, a ne? Lahko mirno ugotoviva, da naključnost lahko samo potrjujemo(ugotavljamo) in v tem je pomen naključnosti in nesmisel življenja, a ne?

Roman wrote:
Celotna matematika je proces
Kakor je proces vse, kar človek počne.
Še huje, človek je rezultat procesa.
Roman wrote: Kar pa ne pomeni, da je neskončnost proces.
Kot sva videla je to stvar definicije. Saj se spomniš Zajca in njegove definicije največjega števila, a ne?

Nitka Pravo proti znanosti(?)
Homo mensura?
No, ker nismo niti v centru Vesolja, kot je pokazal Kopernik, niti v centru biologije, kot je pokazal Darwin ter niti v centru racionalnosti, kot je nakazal Freud, prepoznavamo, da nismo niti samostojna bitja, saj potrebujemo tudi informacije, da bi lahko preživeli. Informacije so zaznane spremembe in prav zato prihaja do mreženja.


Roman wrote: Navsezadnje sva že ugotovila, da o tem procesu ne moreš ničesar povedati. Tvoj bog je pač komik.
Tvoj tudi, ker gre za enega in edinega in pazi, da ga ne omenjaš po malomarnem.
Roman wrote:
in mi smo na vhodu in tako pride, da se čudimo samim sebi, ko posledično pridejo izhodi čigar pomenov ne dojamemo, kaj šele da bi jih razumeli.
Spet pesniš. Tudi na ta način mi lahko priskutiš pogovor.
Človek je postavil aksiome in tako nadaljeval delo v razvoju matematike, torej, mi smo na vhodu, če Ti je to všeč ali ne.
Roman wrote:
Roman wrote:Koliko je 2/3? Ali: kolikokrat gre 3 v 2? Jasno, ničkrat.
Aja. Če imam dve jabolki ali jih lahko razdelim
Seveda jih lahko razdeliš. Ampak količnik je še vedno 0, ti pa imaš opravka z ostanki.
Zakaj pa ne bi šteli koščke?
Roman wrote:
No, ko jabolko razdelimo na neskončno delov le to izgine.
Ker si nekaj samovoljno zanemaril (in to ni samo vejica): "malce manjka zaradi rezanja vendar to zanemarimo."
Ne zaradi rezanja materija ne izgine, izgine zaradi tvoje predlagane enačbe.

Recimo, bodi v števcu celotna masa vesolja in v imenovalcu volumen vesolja! Energija je neuničljiva in končna in tako je števec neko končno število in ko bo volumen narastel preko vseh meja, bo vesolje, glede na tvoje predstavljeno pravilo, izginilo in to bi moralo skrbeti Vojka pa ga očitno ne.
Roman wrote:
Vojko se čudi, kam je izginila materija, ki sestavlja to jabolko, kaj ne?
Po mojem ne. Najbrž je spregledal tvojo prevaro.
Prevaro??! :shock: Če velja za Jabolko velja tudi za vesolje!
Vojko, zakaj te to ne čudi?

Roman wrote:
Logično pa bi bilo, da če je a/a = 1 za vsak a, razen a=0, potem bi tudi neskončnost deljena na neskončno delov naj bila 1 in ker velja da je a*pomnožen z neskončnostjo enako neskončno, razen za a=0, bi nastopile težave, kaj ne?
Ne, tvoj proces ni korekten. Podobno razmišljanje pripelje tudi do -1/12 kot vsoto vseh naravnih števil.
Saj, definirajo lahko kakor želijo
Definirajo tako, kakor morajo. Želje tu ne igrajo vloge. Definiranje (pravzaprav sploh ne gre za definiranje) ne sme pripeljati do protislovij.
Ha, ha, ta je dobra. Veš želje ne pomagajo, bo treba še delati na tem.

God does not care about our mathematical difficulties. He integrates empirically.
--.Albert Einstein.--



Roman wrote:
in če tako potem pride za vsak x iz realnih števil, x/neskončno = 0 * neskončno= 0, sledi x * (neskončno/neskončno) = 0, kar pa ima verjetno neko posledico, če je x različen od 0.
Pri tem igračkanju te bom pustil samega. Tako lepo se imaš, nočem te motiti.
Dobro, samo vedi, da smo eno.
Ne bom te motil.
Prav.
Roman wrote:
Zanimal me je vrsti red popravkov
Katerih popravkov?
in predvsem želja, interes, ki pride s tem, da se konstruira množica R*.
Ah, ni pomembno.

Roman
Posts: 6328
Joined: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Post by Roman » 5.2.2018 23:42

bargo wrote:
5.2.2018 22:04
Prav vendar prebrati je potrebno vsaj celotno poved, če že bereš.
Se hočeš spet izmuzniti? To je postalo dolgočasno.
Roman wrote:Torej tvoje mnenje ni skladno s tvojo perspektivo.
Ta tvoja ugotovitev je precej huda, si ti ne zdi? :roll:
Sloni pač na tem, kar si ti napisal.
Mogoče je, da iz tvoje perspektive pač ne vidiš lončka
Traparija. Na tvojem primeru druge perspektive ni. Tvoje slike ni mogoče pogledati od zgoraj.
če bi se premaknil, bi lahko bilo drugače.
Spet pesniš.
Recimo, da gledaš od zgoraj navzdol in potem pač ne vidiš lončka za zeleno "kroglo" in v lončku so še korenine, itd.
Si pozabil, da gre za sliko, na kateri piše: "Nisem lonček z grmičkom."
Samo trudim se, da bi pojasnil perspektivo, iz zgornje povedi.
Aaa, to perspektivo si imel v mislih? Zakaj takoj ne poveš. Saj to naravnost potrjuje mojo ugotovitev, ki ti ni bila všeč.
Saj ne obstaja realno število \(\pi\) in matematike zaradi tega ni konec.
Pa sva spet tam. Kaj neki misliš pod "obstajati"? Reči, da \(\pi\) ne obstaja, je enako kot reči, da matematika ne obstaja.
To, da ti predvidevaš, da ne more biti neskončnega procesa je tvoj problem in kar reši ga.
Ali ti predvidevaš, da neskonmčni proces obstaja? Ni pa mi jasno, zakaj citiraš pametovanje o naključnosti? Je tebi?
Še huje, človek je rezultat procesa.
Res je, ne vem pa, kaj je pri tem tako hudega.
Saj se spomniš Zajca in njegove definicije največjega števila, a ne?
Ne. Spomni me.
Tvoj tudi, ker gre za enega in edinega in pazi, da ga ne omenjaš po malomarnem.
Moj? Sva spet tam? In vsak bog iz kateregakoli monoteizma velja pri svojih vernikih za edinega. Ni to zanimivo?
Človek je postavil aksiome in tako nadaljeval delo v razvoju matematike, torej, mi smo na vhodu, če Ti je to všeč ali ne.
Spet tvoje asociacije. Kaj neki bi bil ta tvoj vhod? Vhod v kaj?
Zakaj pa ne bi šteli koščke?
Ne vem. Ti si se jih lotil zanemarjati.
Ne zaradi rezanja materija ne izgine, izgine zaradi tvoje predlagane enačbe.
Prvič: tista enačba ni moja. Drugič: pri samovoljni interpretaciji je vse mogoče. Tvoj bog je pač komik.
Recimo, bodi v števcu celotna masa vesolja in v imenovalcu volumen vesolja!
Očitno o vesolju toliko veš, da se ti zdi izraz m/V smiseln in prej ali slej enak \(0/\infty\).
Če velja za Jabolko velja tudi za vesolje!
Če velja za Spota, velja tudi za ribico. Še malo, pa se bosta sporazumela.
Ha, ha, ta je dobra.
Seveda je. Še posebej, ko sem dejal, da želje ne igrajo nobene vloge, ti pa si na to odgovoril:
Veš želje ne pomagajo
Vidiš?
bo treba še delati na tem.
Namesto diverzantskih akcij se raje pridruži tistim, ki delajo. Ja, vem, ni treba odgovarjati, to te ne zanima.
God does not care about our mathematical difficulties. He integrates empirically.
In spet se bo nekdo pojavil s trditvijo, da je bil Albert veren.
Ah, ni pomembno.
Natančno tako. Drži se tega.

User avatar
bargo
Posts: 7864
Joined: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Post by bargo » 6.2.2018 22:50

Roman wrote:
5.2.2018 23:42
bargo wrote:
5.2.2018 22:04
Prav vendar prebrati je potrebno vsaj celotno poved, če že bereš.
Se hočeš spet izmuzniti? To je postalo dolgočasno.
Roman wrote:Torej tvoje mnenje ni skladno s tvojo perspektivo.
Ta tvoja ugotovitev je precej huda, si ti ne zdi? :roll:
Sloni pač na tem, kar si ti napisal.
Ja in tudi ter predvsem na tem, kako si ti prebral in interpretiral napisano.
Roman wrote:
Mogoče je, da iz tvoje perspektive pač ne vidiš lončka
Traparija. Na tvojem primeru druge perspektive ni. Tvoje slike ni mogoče pogledati od zgoraj.
če bi se premaknil, bi lahko bilo drugače.
Spet pesniš.
Recimo, da gledaš od zgoraj navzdol in potem pač ne vidiš lončka za zeleno "kroglo" in v lončku so še korenine, itd.
Si pozabil, da gre za sliko, na kateri piše: "Nisem lonček z grmičkom."
Samo trudim se, da bi pojasnil perspektivo, iz zgornje povedi.
Aaa, to perspektivo si imel v mislih? Zakaj takoj ne poveš. Saj to naravnost potrjuje mojo ugotovitev, ki ti ni bila všeč.
Res, me preseneča, da si iz "traparije" preko "pesnjenja" in ugotovitve "Nisem lonček z grmičkom" prišel do zaključka, da to potrjuje tvojo ugotovitev. Nenazadnje TI, opazuješ in izkušaš okolico zmeraj iz svoje lastne perspektive, a ne?
Roman wrote:
Saj ne obstaja realno število \(\pi\) in matematike zaradi tega ni konec.
Pa sva spet tam. Kaj neki misliš pod "obstajati"? Reči, da \(\pi\) ne obstaja, je enako kot reči, da matematika ne obstaja.
Prav, se pač strinjava, da se ne strinjava, ker to sva že obdelala.
Roman wrote:
To, da ti predvidevaš, da ne more biti neskončnega procesa je tvoj problem in kar reši ga.
Ali ti predvidevaš, da neskonmčni proces obstaja? Ni pa mi jasno, zakaj citiraš pametovanje o naključnosti? Je tebi?
Seveda mi je, namreč, tako kot ne moreš z gotovostjo potrditi naključnost tudi ne moreš potrditi neskončnega procesa, a ne?
Roman wrote:
Saj se spomniš Zajca in njegove definicije največjega števila, a ne?
Ne. Spomni me.
Nitka iz Pravo proti znanosti(?)
UVIR!



Roman wrote:
Tvoj tudi, ker gre za enega in edinega in pazi, da ga ne omenjaš po malomarnem.
Moj? Sva spet tam? In vsak bog iz kateregakoli monoteizma velja pri svojih vernikih za edinega. Ni to zanimivo?
Moj, tvoj, njihov, vse je to iz vas pravi Spot. :lol:
Roman wrote:
Človek je postavil aksiome in tako nadaljeval delo v razvoju matematike, torej, mi smo na vhodu, če Ti je to všeč ali ne.
Spet tvoje asociacije. Kaj neki bi bil ta tvoj vhod? Vhod v kaj?
Recimo vhod v sistematičen abstrakten svet, ki ima celo konkreten vpliv in konkretne posledice. :roll:
Roman wrote:
Zakaj pa ne bi šteli koščke?
Ne vem. Ti si se jih lotil zanemarjati.
Nasprotno, jaz bi želel šteti brez interakcije, kar pa ne gre.
Roman wrote:
Ne zaradi rezanja materija ne izgine, izgine zaradi tvoje predlagane enačbe.
Prvič: tista enačba ni moja. Drugič: pri samovoljni interpretaciji je vse mogoče. Tvoj bog je pač komik.
Tvoj tudi, ne pozabi.
Roman wrote:
Recimo, bodi v števcu celotna masa vesolja in v imenovalcu volumen vesolja!
Očitno o vesolju toliko veš, da se ti zdi izraz m/V smiseln in prej ali slej enak \(0/\infty\).
To je vendar posledica tvoje predstavljene enačbe in sedaj je videti kakor, da nisi zadovoljen z njenimi posledicami, ali kako?

Roman wrote:
Če velja za Jabolko velja tudi za vesolje!
Če velja za Spota, velja tudi za ribico. Še malo, pa se bosta sporazumela.
Ja, upam, da Spota ne premamijo nagoni. :lol:
Roman wrote:
Ha, ha, ta je dobra.
Seveda je. Še posebej, ko sem dejal, da želje ne igrajo nobene vloge, ti pa si na to odgovoril:
Veš želje ne pomagajo
Vidiš?
bo treba še delati na tem.
Namesto diverzantskih akcij se raje pridruži tistim, ki delajo. Ja, vem, ni treba odgovarjati, to te ne zanima.
Vidim, seveda vidim, kako ne bi videl, da so želje premalo, da je potrebno trdo delo in kljub temu smo v protislovjih. Pobarval sem ti z modro, na kaj se je nanašala moja "želja".
Roman wrote:
God does not care about our mathematical difficulties. He integrates empirically.
In spet se bo nekdo pojavil s trditvijo, da je bil Albert veren.
Zakaj te to vznemirja, da je Albert bil veren? :roll:

"I want to know God's thoughts, the rest are details".
--.Albert Einstein.--

Roman
Posts: 6328
Joined: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Post by Roman » 7.2.2018 8:23

bargo wrote:
6.2.2018 22:50
Roman wrote:
5.2.2018 23:42
Sloni pač na tem, kar si ti napisal.
Ja in tudi ter predvsem na tem, kako si ti prebral in interpretiral napisano.
Moja interpretacija je predvsem odvisna od tvoje interpretacije, katere posledica je to, kar si napisal. Če ne bi ti ničesar napisal, ne bi jaz imel česa interpretirati.
Nenazadnje TI, opazuješ in izkušaš okolico zmeraj iz svoje lastne perspektive, a ne?
Res je, vendar si ne drznem določati, kaj ti vidiš.
Prav, se pač strinjava, da se ne strinjava, ker to sva že obdelala.
Ne vem, če sva obdelala. Ampak če ti tako praviš ...
tako kot ne moreš z gotovostjo potrditi naključnost tudi ne moreš potrditi neskončnega procesa, a ne?
Aha, to je bila povezava. Ampak tu gre za nekaj nerodnosti: Jaz ne potrjujem naključnosti, menim, da je v svetu, ki ga opisuje klasična fizika, sploh ni, naključnost v kvantni mehaniki pa je v bistvu potrjena. Potrjevanje neskočnega procesa pa je tvoja naloga, saj ti govoriš o njem. Jaz ves čas trdim, da neskončnega procesa ni. Kar pa seveda nima ničesar skupnega z neskončnim v matematiki.

Nitka Ah, ta nitka. Tam si izgubil kar za nekaj evrov stav, ki itak niso bile poštene. Lahko pa pokramljava o njih. Mislim, da je tvoj osnovni problem ta, da si videl lastnost \(a\in\mathbb{R}\), ki ne obstaja. Torej gre za privid, na katerem slonijo tvoji ugovori. Zanimivo je, da si izpustil nitko na nadaljevanje, kjer se je izkazalo, da tvoji pogledi niso pravilni.
Roman wrote:Moj? Sva spet tam? In vsak bog iz kateregakoli monoteizma velja pri svojih vernikih za edinega. Ni to zanimivo?
Moj, tvoj, njihov, vse je to iz vas pravi Spot. :lol:
Iz mene ne. Če pa iz tebe, pa bi se bilo treba pomeniti o pravilnosti tvoje interpretacije, kajne. Ampak ti že veš, kaj ti pravi Spot.
Recimo vhod v sistematičen abstrakten svet, ki ima celo konkreten vpliv in konkretne posledice.
Zakaj vendar ne vstopiš? Aja, ne moreš, ker so stvari iz tebe. Ja, to je hud problem.
Nasprotno, jaz bi želel šteti brez interakcije, kar pa ne gre.
Sva spet pri pesnjenju. Interakcija je vpliv v obeh smereh. Šteješ pa tako, da ne vplivaš na šteto, torej ne gre za obe smeri.
Roman wrote:Tvoj bog je pač komik.
Tvoj tudi, ne pozabi.
Mojega ni, ne pozabi, zato tudi komik ne more biti. Tudi tvojega ni, ampak želiš se pač držati take interpretacije in jaz nimam želje niti pravice, da bi ti to preprečeval.
To je vendar posledica tvoje predstavljene enačbe in sedaj je videti kakor, da nisi zadovoljen z njenimi posledicami, ali kako?
Drugače, kajpak. Ti stvari mešaš, poljubno interpretiraš pojme in relacije, prihajaš do nesprejemljivih sklepov in potem pričakuješ mojo potrditev.
Ja, upam, da Spota ne premamijo nagoni.
Zakaj te skrbijo njegovi nagoni? Saj jih blažiš z Whiskas?
Pobarval sem ti z modro, na kaj se je nanašala moja "želja".
No, je sem tej "želji", ki ni želja, ampak zahteva, rekel, da "ne sme pripeljati do protislovij". Slutim pa, da se želiš kititi z ugotovitvjo, da je vse protislovno. Čudne želje ...
Zakaj te to vznemirja, da je Albert bil veren?
Albert ni bil veren, niti me njegova (ne)vernost ne vznemirja. Vznemirjajo me (ali pa tudi ne) pristranski pogledi in predsodki tebe in tebi podobnih. Bias pač.

User avatar
bargo
Posts: 7864
Joined: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Post by bargo » 7.2.2018 22:21

Roman wrote:
7.2.2018 8:23
bargo wrote:
6.2.2018 22:50
Roman wrote:
5.2.2018 23:42
Sloni pač na tem, kar si ti napisal.
Ja in tudi ter predvsem na tem, kako si ti prebral in interpretiral napisano.
Moja interpretacija je predvsem odvisna od tvoje interpretacije,
Zanimivo. Interpretacija je delanje, povzročanje, da se dojame, spozna pomen, vsebine moje povedi, o kateri teče beseda.
Roman wrote: katere posledica je to, kar si napisal.
Lepo, videti je, da moja interpretacija deluje.
Roman wrote: Če ne bi ti ničesar napisal, ne bi jaz imel česa interpretirati.
No, to pa je že videti, kot da bi se strinjal, da sem jaz narava iz tvoje perspektive, kar pa je zelo verjetno moja pretirana optimistična predstava, a ne? :roll:
Roman wrote:
Nenazadnje TI, opazuješ in izkušaš okolico zmeraj iz svoje lastne perspektive, a ne?
Res je, vendar si ne drznem določati, kaj ti vidiš.
Saj tega tudi jaz ne počnem, kako bi le, če pa ti pravim, da so perspektivi različne in da se je potrebno gibati, da bi lahko izkušal iz različnih perspektiv.
Roman wrote:
tako kot ne moreš z gotovostjo potrditi naključnost tudi ne moreš potrditi neskončnega procesa, a ne?
Aha, to je bila povezava.
Ampak tu gre za nekaj nerodnosti: Jaz ne potrjujem naključnosti,
To verjetno drži, ker meniš, da je deterministično. :) Lahko bi napisal "tako kot se ne more z gotovostjo potrditi naključnost ..." ali pa "tako kot ne morejo z gotovostjo potrditi naključnost ..." vendar nisem.
Roman wrote: menim, da je v svetu, ki ga opisuje klasična fizika, sploh ni
Kako pa drugače, če meniš, da je deterministično in govoriš o mikro/makro nivojih, pri čemer niti ne veš kako bi postavil mejo med nivoji.
hm. Če lahko z gotovostjo napovemo kaj se bo zgodilo, kaj se bo dogajalo potem to dogajanje ne vključuje naključnih dogodkov, se strinjaš?
Roman wrote: , naključnost v kvantni mehaniki pa je v bistvu potrjena. Potrjevanje neskočnega procesa pa je tvoja naloga, saj ti govoriš o njem. Jaz ves čas trdim, da neskončnega procesa ni.
Zakaj pa ne bi ti povedal, na podlagi česa pa trdiš, da ni neskončnega procesa? Kaj je tisto, kar naredi proces končen? Kaj bo uničilo energijo, ki je neuničljiva?
Roman wrote: Kar pa seveda nima ničesar skupnega z neskončnim v matematiki.
Ničesar je kar močna beseda, saj matematika je tista, ki ti/nam omogoča nek opis narave, kaj ne?
Roman wrote: Nitka Ah, ta nitka. Tam si izgubil kar za nekaj evrov stav, ki itak niso bile poštene.
Aja, boš pokazal vsaj na eno mojo tam izgubljeno stavo. Veš, ne bo ti uspelo.
Roman wrote: Lahko pa pokramljava o njih.
Prav. Sprva bi bilo dobro, da potrdiš svojo trditev o "Tam si izgubil kar za nekaj evrov stav", ker izgubil sem evre ne pa stav. :lol:
Roman wrote: Mislim, da je tvoj osnovni problem ta, da si videl lastnost \(a\in\mathbb{R}\), ki ne obstaja.
Napačno misliš, kar preberi še enkrat. Tam piše: "Zanimivo je, da ne moreš napisati, v matematičnih simbolih, da a pripada realnim številom,.."
Roman wrote: Torej gre za privid, na katerem slonijo tvoji ugovori.
Mislim, da gre za tvoj privid na katerega sedaj postavljaš svoje argumente.
Roman wrote: Zanimivo je, da si izpustil nitko na nadaljevanje, kjer se je izkazalo, da tvoji pogledi niso pravilni.
Katero nitko za nadaljevanje pa pogrešaš? Kar sam jo dodaj in bova videla kako in kaj.
Roman wrote:
Roman wrote:Moj? Sva spet tam? In vsak bog iz kateregakoli monoteizma velja pri svojih vernikih za edinega. Ni to zanimivo?
Moj, tvoj, njihov, vse je to iz vas pravi Spot. :lol:
Iz mene ne. Če pa iz tebe, pa bi se bilo treba pomeniti o pravilnosti tvoje interpretacije, kajne. Ampak ti že veš, kaj ti pravi Spot.
No, iz tebe prihajajo odzivi, besede. Kako vse to prihaja ne vemo, pravi Spot. :)
Roman wrote:
Recimo vhod v sistematičen abstrakten svet, ki ima celo konkreten vpliv in konkretne posledice.
Zakaj vendar ne vstopiš? Aja, ne moreš, ker so stvari iz tebe. Ja, to je hud problem.
Za odziv bom uporabil kar tvojo pogruntavščino: "Ne bom te motil".
Roman wrote:
Nasprotno, jaz bi želel šteti brez interakcije, kar pa ne gre.
Sva spet pri pesnjenju. Interakcija je vpliv v obeh smereh. Šteješ pa tako, da ne vplivaš na šteto, torej ne gre za obe smeri.
Šteješ lahko samo če razlikuješ in razlikovanje je že interakcija. Recimo, če šteješ ptice iz jate, res s štetjem ne vplivaš na jato in tudi ne na ptice v jati in vendar svetloba, ki ti omogoča razlikovanje, povezuje tebe in jato ptic ter je med pticami, vidiš, interakcija ti omogoča štetje.

Nitka iz Pravo proti znanosti(?)
Roman: O interakciji pa se tu nisva pogovarjala.
Bargo: Ne, ker si interakcijo izločil iz konteksta in jo bova vključila, ko in če bo potrebno.

Roman wrote:
Roman wrote:Tvoj bog je pač komik.
Tvoj tudi, ne pozabi.
Mojega ni, ne pozabi, zato tudi komik ne more biti.
Tega ne veš, ker ne moreš vedeti.
Roman wrote: Tudi tvojega ni, ampak želiš se pač držati take interpretacije in jaz nimam želje niti pravice, da bi ti to preprečeval.
Tega zagotovo ne moreš vedeti in tako verjetno pride utemeljena vljudnost.
Roman wrote:
To je vendar posledica tvoje predstavljene enačbe in sedaj je videti kakor, da nisi zadovoljen z njenimi posledicami, ali kako?
Drugače, kajpak. Ti stvari mešaš, poljubno interpretiraš pojme in relacije, prihajaš do nesprejemljivih sklepov in potem pričakuješ mojo potrditev.
Ne, ne pričakujem tvoje potrditve, če kaj, pričakujem argumentirano in utemeljeno zavrnitev.
Roman wrote:
Ja, upam, da Spota ne premamijo nagoni.
Zakaj te skrbijo njegovi nagoni? Saj jih blažiš z Whiskas?
No, zaradi lakote se že ne bo spravil nad ribico, če si to mislil.
Roman wrote:
Pobarval sem ti z modro, na kaj se je nanašala moja "želja".
No, je sem tej "želji", ki ni želja, ampak zahteva, rekel, da "ne sme pripeljati do protislovij".
Vidiš, to pa je sedaj stvar interpretacije. Dejstvo je namreč, da trenutno zahteva ni izpolnjena, kaj ne?
Roman wrote: Slutim pa, da se želiš kititi z ugotovitvjo, da je vse protislovno. Čudne želje ...
Narobe slutiš, ker vse že ni protislovno, samo naši opisi vsega vsebujejo protislovja.

Roman wrote:
Zakaj te to vznemirja, da je Albert bil veren?
Albert ni bil veren, niti me njegova (ne)vernost ne vznemirja. Vznemirjajo me (ali pa tudi ne) pristranski pogledi in predsodki tebe in tebi podobnih.
Lahko podaš vsaj en primer za mojo pristranskost in en predsodek vezan na Alberta, ki si ga TI zaznal?


Roman wrote: Bias pač.
Ja, lepo. Kaj pa ego?

Roman
Posts: 6328
Joined: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Post by Roman » 9.2.2018 10:46

bargo wrote:
7.2.2018 22:21
Lepo, videti je, da moja interpretacija deluje.
Interpretacija vedno deluje. Hm, kaj neki pomeni, da deluje? Vsekakor deluje za njenega avtorja, če drugega ne, mu povzroča zadovoljstvo nad svojo interpretacijo.
No, to pa je že videti, kot da bi se strinjal, da sem jaz narava iz tvoje perspektive, kar pa je zelo verjetno moja pretirana optimistična predstava, a ne?
Vse, kar ni res, je povezano s optimizmom tistega, ki neresnico prodaja. Optimizem je upravičen, ker marsikdo kupi.
so perspektivi različne in da se je potrebno gibati, da bi lahko izkušal iz različnih perspektiv.
No, uvedel si pojem perspektive, ki je v SSKJ opredeljena kot 1. kar utemeljuje, upravičuje upanje v ugoden potek, izid, čeprav domnevam, da si imel v mislih subjektivni zorni kot oziroma pristransko mnenje ali prepričanje. Ja, mnenja so različna, vprašanje pa je, katera so pravilna. To sva že jemala.
Kako pa drugače, če meniš, da je deterministično in govoriš o mikro/makro nivojih, pri čemer niti ne veš kako bi postavil mejo med nivoji.
No, če si daleč od meje, je razlika jasno vidna. Če si blizu, pa zna biti problem. Ampak ne vem, kaj se vznemirjaš. Tudi ti ne znaš povedati, koliko zrnc peska so zrna peska, koliko ščepec, koliko kup. Ali kako velik štamprl je že kozarec? Pri trditvah o determiniranosti je seveda to treba upoštevati, ampak problem imajo predvsem filozofi.
Če lahko z gotovostjo napovemo kaj se bo zgodilo, kaj se bo dogajalo potem to dogajanje ne vključuje naključnih dogodkov, se strinjaš?
Načelno da. Ampak če ne moremo z gotovostjo napovedati dogodkov, se ti zdi, da to že potrjuje naključnost?
Zakaj pa ne bi ti povedal, na podlagi česa pa trdiš, da ni neskončnega procesa?
Zato, ker je splošno znano, da če nečesa ni, ni mogoče dokazati, da tega res ni. Ampak če ne sprašuješ po dokazu, ampak po podlagi, ta seveda je: neskončnega procesa še ni nihče opazil.
Kaj je tisto, kar naredi proces končen?
Kakšen proces pa? Neskončen? No, lahko pa rečeva takole: konec procesa naredi, da je proces končen. Ni mi sicer všeč dikcija, ker lahko privede do napačnih sklepov, ampak ker si ravno ti ...
Kaj bo uničilo energijo, ki je neuničljiva?
Najprej se moraš odločiti, ali je vesolje odprt ali zaprt sistem. In če je zaprt in bo celotna energija vedno enaka (to pomeni nič), sva še vedno pri uganki, o katerem procesu govoriš.
Ničesar je kar močna beseda
Sploh ne.
saj matematika je tista, ki ti/nam omogoča nek opis narave, kaj ne?
Pravzaprav je to fizika. Matematika ne opisuje narave, čeprav iz narave izvira in pomaga fiziki ustvarjati modele, ki opisujejo naravo. Razlikovati je treba tudi med matematično neskončnostjo in fizikalno neskončnostjo, ki je vprašljiva.
Aja, boš pokazal vsaj na eno mojo tam izgubljeno stavo. Veš, ne bo ti uspelo.
Se sploh ne mislim ukvarjati s tem. V nadaljevanju debate je jasno vidno, na katerih napačnih predpostavkah sloni tvoje sodelovanje.
Sprva bi bilo dobro, da potrdiš svojo trditev o "Tam si izgubil kar za nekaj evrov stav", ker izgubil sem evre ne pa stav.
Evre, da si izgubil? Daj no! Še vedno so v tvojem žepu, nikamor niso odpeketali, razen če si vmes skočil na kak štamprle, pa nisi imel donatorja.
Napačno misliš, kar preberi še enkrat. Tam piše: "Zanimivo je, da ne moreš napisati, v matematičnih simbolih, da a pripada realnim številom,.."
Pri tebi protislovja itak nič ne pomenijo, tudi to, da daješ protislovne izjave, ne. To, da neskončno ni realno število, je točno, vendar ničesar ne preprečuje. Razširjena realna os pač ni množica realnih števil, vseeno pa ima navedene lastnosti.
Šteješ lahko samo če razlikuješ in razlikovanje je že interakcija.
Ni.
in vendar svetloba, ki ti omogoča razlikovanje, povezuje tebe in jato ptic
Ne. Svetloba potuje od jate k mojemu očesu, kar mi omogoča štetje, ampak to ni povezovanje, ni interakcija. Ampak, ne vem, zakaj se vendar trudim. Ti pač stvari po svoje interpretiraš in prihajaš do svojih zaključkov. Ne meni in ne tebi pa ni prav nič mar, ali so tvoje interpretacije in tvoji zaključki smiselni oziroma pravilni.
Tega ne veš, ker ne moreš vedeti.
Tega ne veš, ker ne moreš vedeti.
če kaj, pričakujem argumentirano in utemeljeno zavrnitev.
Tega ti ne verjamem.
Dejstvo je namreč, da trenutno zahteva ni izpolnjena, kaj ne?
Je to res dejstvo? Gre res za protislovje tam, kjer ga hočeš ti videti?
Narobe slutiš, ker vse že ni protislovno, samo naši opisi vsega vsebujejo protislovja.
No, s tem pa se strinjam. Narava ne pozna protislovij.
Lahko podaš vsaj en primer za mojo pristranskost in en predsodek vezan na Alberta, ki si ga TI zaznal?
Seveda. Trdiš, da je bil Albert veren.
Roman wrote:Bias pač.
Ja, lepo. Kaj pa ego?
Lepo, da si omenil ego. Tudi ego, ja. Beseda ego sicer ni prava, ljudje, ki jo uporabljajo, večinoma mislijo na sebičnost, pohlepnost, domišljavost, samozagledanost. Ampak to ni ego.

User avatar
bargo
Posts: 7864
Joined: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Post by bargo » 10.2.2018 10:50

Roman wrote:
9.2.2018 10:46
bargo wrote:
7.2.2018 22:21
Lepo, videti je, da moja interpretacija deluje.
Interpretacija vedno deluje. Hm, kaj neki pomeni, da deluje? Vsekakor deluje za njenega avtorja, če drugega ne, mu povzroča zadovoljstvo nad svojo interpretacijo.
Posledica interpretacije je lahko akcija, ki se odraža kot oddajanje. Avtor se ne zaveda kako je prišlo do interpretacije, je pa res, da je lahko zadovoljen nad oddajo. :wink: Ne nazadnje, bi dejal Vojko, misli še niso objektivne potreben je še objektiven materialni dokaz, kaj ne Vojko?
Roman wrote:
No, to pa je že videti, kot da bi se strinjal, da sem jaz narava iz tvoje perspektive, kar pa je zelo verjetno moja pretirana optimistična predstava, a ne?
Vse, kar ni res, je povezano s optimizmom tistega, ki neresnico prodaja. Optimizem je upravičen, ker marsikdo kupi.
Ta je dobra. Hvala Roman. hm. ... in tako postane navidezni realizem, kjer menjava določa vrednost, a ne ? :roll:
Roman wrote:
so perspektivi različne in da se je potrebno gibati, da bi lahko izkušal iz različnih perspektiv.
No, uvedel si pojem perspektive, ki je v SSKJ opredeljena kot 1. kar utemeljuje, upravičuje upanje v ugoden potek, izid, čeprav domnevam, da si imel v mislih subjektivni zorni kot oziroma pristransko mnenje ali prepričanje. Ja, mnenja so različna, vprašanje pa je, katera so pravilna. To sva že jemala.
Dobro. Ne zmoreš videti iz večih perspektiv sočasno in ko več perspektiv prikažeš sočasno je lahko videti vznemirljivo ali pa ne smiselno.

Nitka iz Čudeži in znanost
Albert se reži in pravi:
“We all know that light travels faster than sound. That's why certain people appear bright until you hear them speak.”


Nina Simone: Suzanne
Suzanne takes you down to her place by the river

That you've always been her lover
And you want to travel with her
And you want to travel blind
And you know that she will trust you
For you've touched her perfect body with your mind

Roman wrote:
Kako pa drugače, če meniš, da je deterministično in govoriš o mikro/makro nivojih, pri čemer niti ne veš kako bi postavil mejo med nivoji.
No, če si daleč od meje, je razlika jasno vidna. Če si blizu, pa zna biti problem. Ampak ne vem, kaj se vznemirjaš. Tudi ti ne znaš povedati, koliko zrnc peska so zrna peska, koliko ščepec, koliko kup. Ali kako velik štamprl je že kozarec? Pri trditvah o determiniranosti je seveda to treba upoštevati, ampak problem imajo predvsem filozofi.
Joj, reciva tako, če te vpraša žena koliko si spil rečeš enega in v mislih imaš velik kozarec, ko te recimo vpraša enako vprašanje Vojko, rečeš veliko njih in v mislih imaš štamprl. :lol: Vprašanje je ali so posledice enake?
Roman wrote:
Če lahko z gotovostjo napovemo kaj se bo zgodilo, kaj se bo dogajalo potem to dogajanje ne vključuje naključnih dogodkov, se strinjaš?
Načelno da. Ampak če ne moremo z gotovostjo napovedati dogodkov, se ti zdi, da to že potrjuje naključnost?
Seveda ne, ker naključja ne moremo potrditi, ker potem ne bi bilo več naključje. Bog je res komik.
Roman wrote:
Zakaj pa ne bi ti povedal, na podlagi česa pa trdiš, da ni neskončnega procesa?
Zato, ker je splošno znano, da če nečesa ni, ni mogoče dokazati, da tega res ni. Ampak če ne sprašuješ po dokazu, ampak po podlagi, ta seveda je: neskončnega procesa še ni nihče opazil.
Tega, da neskončnega procesa še nihče ni opazil, ne moreš vedeti in tako pride, da se zatekaš v verjetje, ki je videti logično, kaj ne?
Roman wrote:
Kaj je tisto, kar naredi proces končen?
Kakšen proces pa? Neskončen? No, lahko pa rečeva takole: konec procesa naredi, da je proces končen. Ni mi sicer všeč dikcija, ker lahko privede do napačnih sklepov, ampak ker si ravno ti ...
Krog Roman, odgovor bi lahko bil krog in konec takšnega procesa je cikel, neka prehojena pot, ki pa bi lahko bila drugačna, a ne? Svobodna volja in vsota po zgodovinah je stanje minljivosti.
Roman wrote:
Kaj bo uničilo energijo, ki je neuničljiva?
Najprej se moraš odločiti, ali je vesolje odprt ali zaprt sistem. In če je zaprt in bo celotna energija vedno enaka (to pomeni nič), sva še vedno pri uganki, o katerem procesu govoriš.
Aha, torej drugi zakon termodinamike. Vojko, kako se boš odločil, je zaprto ali odprto vesolje? 8)
Roman wrote:
Ničesar je kar močna beseda
Sploh ne.
saj matematika je tista, ki ti/nam omogoča nek opis narave, kaj ne?
Pravzaprav je to fizika. Matematika ne opisuje narave, čeprav iz narave izvira in pomaga fiziki ustvarjati modele, ki opisujejo naravo. Razlikovati je treba tudi med matematično neskončnostjo in fizikalno neskončnostjo, ki je vprašljiva.
Fizika je neke vrsta omejitev za neskončno domišljijo v končnem vesolju, bi recimo pristavil Albert.

Nitka iz Čudeži in znanost
Bargo: Naravoslovna znanost je domišljija v prisilnem in največja drama in tragedija je, če lepo teorijo premaga grdo dejstvo.
Roman: Res je, temu prisilnemu jopiču rečemo narava, ali, če hočeš, resnica.

Roman wrote:
Aja, boš pokazal vsaj na eno mojo tam izgubljeno stavo. Veš, ne bo ti uspelo.
Se sploh ne mislim ukvarjati s tem. V nadaljevanju debate je jasno vidno, na katerih napačnih predpostavkah sloni tvoje sodelovanje.
Aja, če je tebi tako jasno potem je vendar tebi enostavno pokazati, kar pa ne storiš, mojo zmoto in če tako, bi bil vesel, če boš to storil. Sam veš, da na prevzetih domnevah ni smiselno graditi.
Roman wrote:
Sprva bi bilo dobro, da potrdiš svojo trditev o "Tam si izgubil kar za nekaj evrov stav", ker izgubil sem evre ne pa stav.
Evre, da si izgubil? Daj no! Še vedno so v tvojem žepu, nikamor niso odpeketali, razen če si vmes skočil na kak štamprle, pa nisi imel donatorja.
Seveda, stave sem dobil ne pa tudi še evrov, ki bi morali priteči v moj žep. Veš, kelnerca postaja skeptična, ker ne more preživeti od obljub. "Duh je enak ne glede na to v kakšnem pakiranju vam ga postrežem čeprav sicer stane različno" pravi naša kelnerca Vera in veš kaj, prav ima.

Zlata nitka iz obrazložitev definicije "Bog je...."
Bargo: Hm, še zmeraj vstrajaš, da je smiselno \(\infty\) imenovati tudi število??
Zajc: Itak.


Matematika je hčera filozofije! 8)
Roman wrote:
Napačno misliš, kar preberi še enkrat. Tam piše: "Zanimivo je, da ne moreš napisati, v matematičnih simbolih, da a pripada realnim številom,.."
Pri tebi protislovja itak nič ne pomenijo, tudi to, da daješ protislovne izjave, ne. To, da neskončno ni realno število, je točno, vendar ničesar ne preprečuje. Razširjena realna os pač ni množica realnih števil, vseeno pa ima navedene lastnosti.
No, v protislovja zahajaš TI in veš to me moti in ker si TI JAZ oz. JAZ sem lahko TI tako pride, ....

Bargo: Narobe slutiš, ker vse že ni protislovno, samo naši opisi vsega vsebujejo protislovja.
Roman: No, s tem pa se strinjam. Narava ne pozna protislovij.

Vidiš, mi smo del narave in vendar so naši opisi narave polni protislovji! Kaj nam je storiti? Kaj lahko storimo? Kaj moramo storiti?
Roman wrote:
Šteješ lahko samo če razlikuješ in razlikovanje je že interakcija.
Ni.
in vendar svetloba, ki ti omogoča razlikovanje, povezuje tebe in jato ptic
Ne. Svetloba potuje od jate k mojemu očesu, kar mi omogoča štetje, ampak to ni povezovanje, ni interakcija. Ampak, ne vem, zakaj se vendar trudim. Ti pač stvari po svoje interpretiraš in prihajaš do svojih zaključkov. Ne meni in ne tebi pa ni prav nič mar, ali so tvoje interpretacije in tvoji zaključki smiselni oziroma pravilni.
Kako pa bi JAZ drugače interpretiral, kot pa po svoje? Ko pa TI interpretiraš kot pa po svoje? Vprašanje je, KAKO se bova uskladila, ker narava je ena sama in kar nam sporoča vendar ne more biti protislovno, a ne?

Bruce Springsteen - Streets of Philadelphia
Aint no angel gonna greet me
Its just you and I my friend
My clothes don't fit me no more
I walked a thousand miles
Just to slip the skin

Roman wrote:
Tega ne veš, ker ne moreš vedeti.
Tega ne veš, ker ne moreš vedeti.
Prav. No, videti je bilo, kot da veš TI.

Roman wrote:
če kaj, pričakujem argumentirano in utemeljeno zavrnitev.
Tega ti ne verjamem.
Vidiš, problem interpretacije, kaj ne?
Roman wrote:
Dejstvo je namreč, da trenutno zahteva ni izpolnjena, kaj ne?
Je to res dejstvo? Gre res za protislovje tam, kjer ga hočeš ti videti?
Jaz vidim tako, če TI vidiš drugače argumentiraj in bova videla kako in kaj je na stvari.
Roman wrote:
Narobe slutiš, ker vse že ni protislovno, samo naši opisi vsega vsebujejo protislovja.
No, s tem pa se strinjam. Narava ne pozna protislovij.
Lepo.
Roman wrote:
Lahko podaš vsaj en primer za mojo pristranskost in en predsodek vezan na Alberta, ki si ga TI zaznal?
Seveda. Trdiš, da je bil Albert veren.
Seveda, vsi smo verniki, tudi Albert je naše vrste, kaj ne?

"I believe in Spinoza's God who reveals himself in the orderly harmony of what exists, not in a God who concerns himself with the fates and actions of human beings."
-- .Albert Einstein.--

Roman wrote:
Roman wrote:Bias pač.
Ja, lepo. Kaj pa ego?
Lepo, da si omenil ego. Tudi ego, ja. Beseda ego sicer ni prava, ljudje, ki jo uporabljajo, večinoma mislijo na sebičnost, pohlepnost, domišljavost, samozagledanost. Ampak to ni ego.
Načeloma bi se strinjal. Kaj pa je ego zate?

User avatar
vojko
Posts: 11450
Joined: 29.5.2004 15:18
Location: LIMBUŠ
Contact:

Re: Čudeži in znanost

Post by vojko » 10.2.2018 12:37

bargo wrote:
10.2.2018 10:50
Roman wrote:
9.2.2018 10:46
bargo wrote:
7.2.2018 22:21
Lepo, videti je, da moja interpretacija deluje.
Interpretacija vedno deluje. Hm, kaj neki pomeni, da deluje? Vsekakor deluje za njenega avtorja, če drugega ne, mu povzroča zadovoljstvo nad svojo interpretacijo.
Posledica interpretacije je lahko akcija, ki se odraža kot oddajanje. Avtor se ne zaveda kako je prišlo do interpretacije, je pa res, da je lahko zadovoljen nad oddajo. Ne nazadnje, bi dejal Vojko, misli še niso objektivne potreben je še objektiven materialni dokaz, kaj ne Vojko?
Roman wrote:
No, to pa je že videti, kot da bi se strinjal, da sem jaz narava iz tvoje perspektive, kar pa je zelo verjetno moja pretirana optimistična predstava, a ne?
Vse, kar ni res, je povezano s optimizmom tistega, ki neresnico prodaja. Optimizem je upravičen, ker marsikdo kupi.
Ta je dobra. Hvala Roman. hm. ... in tako postane navidezni realizem, kjer menjava določa vrednost, a ne ?
Roman wrote:
so perspektivi različne in da se je potrebno gibati, da bi lahko izkušal iz različnih perspektiv.
No, uvedel si pojem perspektive, ki je v SSKJ opredeljena kot 1. kar utemeljuje, upravičuje upanje v ugoden potek, izid, čeprav domnevam, da si imel v mislih subjektivni zorni kot oziroma pristransko mnenje ali prepričanje. Ja, mnenja so različna, vprašanje pa je, katera so pravilna. To sva že jemala.
Dobro. Ne zmoreš videti iz večih perspektiv sočasno in ko več perspektiv prikažeš sočasno je lahko videti vznemirljivo ali pa ne smiselno.

Nitka iz Čudeži in znanost
Albert se reži in pravi:
“We all know that light travels faster than sound. That's why certain people appear bright until you hear them speak.”


Nina Simone: Suzanne
Suzanne takes you down to her place by the river

That you've always been her lover
And you want to travel with her
And you want to travel blind
And you know that she will trust you
For you've touched her perfect body with your mind

Roman wrote:
Kako pa drugače, če meniš, da je deterministično in govoriš o mikro/makro nivojih, pri čemer niti ne veš kako bi postavil mejo med nivoji.
No, če si daleč od meje, je razlika jasno vidna. Če si blizu, pa zna biti problem. Ampak ne vem, kaj se vznemirjaš. Tudi ti ne znaš povedati, koliko zrnc peska so zrna peska, koliko ščepec, koliko kup. Ali kako velik štamprl je že kozarec? Pri trditvah o determiniranosti je seveda to treba upoštevati, ampak problem imajo predvsem filozofi.
Joj, reciva tako, če te vpraša žena koliko si spil rečeš enega in v mislih imaš velik kozarec, ko te recimo vpraša enako vprašanje Vojko, rečeš veliko njih in v mislih imaš štamprl. Vprašanje je ali so posledice enake?
Roman wrote:
Če lahko z gotovostjo napovemo kaj se bo zgodilo, kaj se bo dogajalo potem to dogajanje ne vključuje naključnih dogodkov, se strinjaš?
Načelno da. Ampak če ne moremo z gotovostjo napovedati dogodkov, se ti zdi, da to že potrjuje naključnost?
Seveda ne, ker naključja ne moremo potrditi, ker potem ne bi bilo več naključje. Bog je res komik.
Roman wrote:
Zakaj pa ne bi ti povedal, na podlagi česa pa trdiš, da ni neskončnega procesa?
Zato, ker je splošno znano, da če nečesa ni, ni mogoče dokazati, da tega res ni. Ampak če ne sprašuješ po dokazu, ampak po podlagi, ta seveda je: neskončnega procesa še ni nihče opazil.
Tega, da neskončnega procesa še nihče ni opazil, ne moreš vedeti in tako pride, da se zatekaš v verjetje, ki je videti logično, kaj ne?
Roman wrote:
Kaj je tisto, kar naredi proces končen?
Kakšen proces pa? Neskončen? No, lahko pa rečeva takole: konec procesa naredi, da je proces končen. Ni mi sicer všeč dikcija, ker lahko privede do napačnih sklepov, ampak ker si ravno ti ...
Krog Roman, odgovor bi lahko bil krog in konec takšnega procesa je cikel, neka prehojena pot, ki pa bi lahko bila drugačna, a ne? Svobodna volja in vsota po zgodovinah je stanje minljivosti.
Roman wrote:
Kaj bo uničilo energijo, ki je neuničljiva?
Najprej se moraš odločiti, ali je vesolje odprt ali zaprt sistem. In če je zaprt in bo celotna energija vedno enaka (to pomeni nič), sva še vedno pri uganki, o katerem procesu govoriš.
Aha, torej drugi zakon termodinamike. Vojko, kako se boš odločil, je zaprto ali odprto vesolje? 8)
Roman wrote:
Ničesar je kar močna beseda
Sploh ne.
saj matematika je tista, ki ti/nam omogoča nek opis narave, kaj ne?
Pravzaprav je to fizika. Matematika ne opisuje narave, čeprav iz narave izvira in pomaga fiziki ustvarjati modele, ki opisujejo naravo. Razlikovati je treba tudi med matematično neskončnostjo in fizikalno neskončnostjo, ki je vprašljiva.
Fizika je neke vrsta omejitev za neskončno domišljijo v končnem vesolju, bi recimo pristavil Albert.

Nitka iz Čudeži in znanost
Bargo: Naravoslovna znanost je domišljija v prisilnem in največja drama in tragedija je, če lepo teorijo premaga grdo dejstvo.
Roman: Res je, temu prisilnemu jopiču rečemo narava, ali, če hočeš, resnica.

Roman wrote:
Aja, boš pokazal vsaj na eno mojo tam izgubljeno stavo. Veš, ne bo ti uspelo.
Se sploh ne mislim ukvarjati s tem. V nadaljevanju debate je jasno vidno, na katerih napačnih predpostavkah sloni tvoje sodelovanje.
Aja, če je tebi tako jasno potem je vendar tebi enostavno pokazati, kar pa ne storiš, mojo zmoto in če tako, bi bil vesel, če boš to storil. Sam veš, da na prevzetih domnevah ni smiselno graditi.
Roman wrote:
Sprva bi bilo dobro, da potrdiš svojo trditev o "Tam si izgubil kar za nekaj evrov stav", ker izgubil sem evre ne pa stav.
Evre, da si izgubil? Daj no! Še vedno so v tvojem žepu, nikamor niso odpeketali, razen če si vmes skočil na kak štamprle, pa nisi imel donatorja.
Seveda, stave sem dobil ne pa tudi še evrov, ki bi morali priteči v moj žep. Veš, kelnerca postaja skeptična, ker ne more preživeti od obljub. "Duh je enak ne glede na to v kakšnem pakiranju vam ga postrežem čeprav sicer stane različno" pravi naša kelnerca Vera in veš kaj, prav ima.

Zlata nitka iz obrazložitev definicije "Bog je...."
Bargo: Hm, še zmeraj vstrajaš, da je smiselno \(\infty\) imenovati tudi število??
Zajc: Itak.


Matematika je hčera filozofije! 8)
Roman wrote:
Napačno misliš, kar preberi še enkrat. Tam piše: "Zanimivo je, da ne moreš napisati, v matematičnih simbolih, da a pripada realnim številom,.."
Pri tebi protislovja itak nič ne pomenijo, tudi to, da daješ protislovne izjave, ne. To, da neskončno ni realno število, je točno, vendar ničesar ne preprečuje. Razširjena realna os pač ni množica realnih števil, vseeno pa ima navedene lastnosti.
No, v protislovja zahajaš TI in veš to me moti in ker si TI JAZ oz. JAZ sem lahko TI tako pride, ....

Bargo: Narobe slutiš, ker vse že ni protislovno, samo naši opisi vsega vsebujejo protislovja.
Roman: No, s tem pa se strinjam. Narava ne pozna protislovij.

Vidiš, mi smo del narave in vendar so naši opisi narave polni protislovji! Kaj nam je storiti? Kaj lahko storimo? Kaj moramo storiti?
Roman wrote:
Šteješ lahko samo če razlikuješ in razlikovanje je že interakcija.
Ni.
in vendar svetloba, ki ti omogoča razlikovanje, povezuje tebe in jato ptic
Ne. Svetloba potuje od jate k mojemu očesu, kar mi omogoča štetje, ampak to ni povezovanje, ni interakcija. Ampak, ne vem, zakaj se vendar trudim. Ti pač stvari po svoje interpretiraš in prihajaš do svojih zaključkov. Ne meni in ne tebi pa ni prav nič mar, ali so tvoje interpretacije in tvoji zaključki smiselni oziroma pravilni.
Kako pa bi JAZ drugače interpretiral, kot pa po svoje? Ko pa TI interpretiraš kot pa po svoje? Vprašanje je, KAKO se bova uskladila, ker narava je ena sama in kar nam sporoča vendar ne more biti protislovno, a ne?

Bruce Springsteen - Streets of Philadelphia
Aint no angel gonna greet me
Its just you and I my friend
My clothes don't fit me no more
I walked a thousand miles
Just to slip the skin

Roman wrote:
Tega ne veš, ker ne moreš vedeti.
Tega ne veš, ker ne moreš vedeti.
Prav. No, videti je bilo, kot da veš TI.

Roman wrote:
če kaj, pričakujem argumentirano in utemeljeno zavrnitev.
Tega ti ne verjamem.
Vidiš, problem interpretacije, kaj ne?
Roman wrote:
Dejstvo je namreč, da trenutno zahteva ni izpolnjena, kaj ne?
Je to res dejstvo? Gre res za protislovje tam, kjer ga hočeš ti videti?
Jaz vidim tako, če TI vidiš drugače argumentiraj in bova videla kako in kaj je na stvari.
Roman wrote:
Narobe slutiš, ker vse že ni protislovno, samo naši opisi vsega vsebujejo protislovja.
No, s tem pa se strinjam. Narava ne pozna protislovij.
Lepo.
Roman wrote:
Lahko podaš vsaj en primer za mojo pristranskost in en predsodek vezan na Alberta, ki si ga TI zaznal?
Seveda. Trdiš, da je bil Albert veren.
Seveda, vsi smo verniki, tudi Albert je naše vrste, kaj ne?

"I believe in Spinoza's God who reveals himself in the orderly harmony of what exists, not in a God who concerns himself with the fates and actions of human beings."
-- .Albert Einstein.--

Roman wrote:
Ja, lepo. Kaj pa ego?
Lepo, da si omenil ego. Tudi ego, ja. Beseda ego sicer ni prava, ljudje, ki jo uporabljajo, večinoma mislijo na sebičnost, pohlepnost, domišljavost, samozagledanost. Ampak to ni ego.
Načeloma bi se strinjal. Kaj pa je ego zate?
<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>
Ne nazadnje, bi dejal Vojko, misli še niso objektivne potreben je še objektiven materialni dokaz, kaj ne Vojko?
Drži.
Joj, reciva tako, če te vpraša žena koliko si spil rečeš enega in v mislih imaš velik kozarec, ko te recimo vpraša enako vprašanje Vojko, rečeš veliko njih in v mislih imaš štamprl. :lol: Vprašanje je ali so posledice enake?
V prvem so za spoznanje hujše. Ni vseeno, ali te nekdo udari enkrat z macolo, ali pa večkrat s kladivcem ... :lol:
Aha, torej drugi zakon termodinamike. Vojko, kako se boš odločil, je zaprto ali odprto vesolje?
Rekel bi takole: celotno vesolje je verjetno izoliran sistem, kajti po definiciji ni izven njega nič, torej ne more biti izmenjave energije z 'nič'.

Druga pa je pesem z vidnim vesoljem. To je vsekakor odprto, saj tam nekje pri 90 milijardah svetlobnih let ni nobene fizične meje. Ergo ... 8)

User avatar
bargo
Posts: 7864
Joined: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Post by bargo » 10.2.2018 18:26

vojko wrote:
10.2.2018 12:37
<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>
Me veseli, da si prišel izza divana.
vojko wrote:
Ne nazadnje, bi dejal Vojko, misli še niso objektivne potreben je še objektiven materialni dokaz, kaj ne Vojko?
Drži.
Vidiš, se učim.
vojko wrote:
Joj, reciva tako, če te vpraša žena koliko si spil rečeš enega in v mislih imaš velik kozarec, ko te recimo vpraša enako vprašanje Vojko, rečeš veliko njih in v mislih imaš štamprl. Vprašanje je ali so posledice enake?
V prvem so za spoznanje hujše.
Seveda so in veš zakaj?
vojko wrote: Ni vseeno, ali te nekdo udari enkrat z macolo, ali pa večkrat s kladivcem ...
Zadel si žebljico na glavico! 8) Namreč, prvič padeš, drugič preskočiš! :lol: Max se reži.
vojko wrote:
Aha, torej drugi zakon termodinamike. Vojko, kako se boš odločil, je zaprto ali odprto vesolje?
Rekel bi takole: celotno vesolje je verjetno izoliran sistem, kajti po definiciji ni izven njega nič, torej ne more biti izmenjave energije z 'nič'.

Druga pa je pesem z vidnim vesoljem. To je vsekakor odprto, saj tam nekje pri 90 milijardah svetlobnih let ni nobene fizične meje. Ergo ... 8)
Tole z definicijo je tudi posrečeno, me spominja na Krištofa, ki je šel v Indijo prišel v Ameriko in tam našel Indijance. Človek pač nekaj najde, če seveda išče in kot praviš, lahko najde tudi 90 milijard svetlobnih let daleč v 14 milijardah let starem vesolju. :lol:

Svetlobna nitka - 1.5 parsek iz Čudeži in znanost 8)
Vojko: Veš, pri ocenah starosti vesolja je še toliko neznank in negotovih podatkov, da je +-100.000 let še sprejemljiva deviacija.
Bargo: Se mi dozdeva ja! Ne razumem najbolje, zakaj naj bi to lovljenje najbolj oddaljene svetlobe, sploh pomenilo starost vesolja ?


Bargo: Če je tako, kako je mogoče, da računamo deleže, če ne moremo poznati celote ? Nekako izgleda, da imamo kroglo v kateri se nahajamo, vendar pa bi ta naša krogla lahko bila (bo) znotraj veliko večje krogle. Če tako, potem je logično, da vidimo da se naša krogla "napihuje" (na nek način celo "linearno"), ali ne ?
Namreč, če je masa dokaj enakomerno porazdeljena, kot je videti, potem je zunanja krogla veliko masivnejša, ali ne ?

Vojko: Previdno s to metaforo o »kroglah znotraj krogel«. Vesolje ni zaprta krogla z nekakšno mejo. Vidno vesolje je le del vesolja, iz katerega je že prišlo k nam EM valovanje, nič drugega.


Bargo: Če tako, zakaj se toliko poudarja starost vesolja ?
Zgleda, da bi lahko bilo Vesolje tudi neskončno staro in o starosti sploh nima smisla govoriti ? Vprašanje o starosti vesolja bi lahko primerjali z vprašanjem: Kakšna je barva krožnice ?

Vojko: Z »neskončno starim vesoljem« (steady state) so teoretične težave ponovno v zvezi z entropijo in 2. zakonom termodinamike. Postavljanje vprašanja o starosti vesolja pa je fizikalno korektno in plavzibilno.


Biggest Thing in the Universe - Sixty Symbols

The Problem
Have you heard the news that's goin' 'round here?
The man in charge has got to go
'Cause he dances 'round the problem, boy
And the problem is the man in charge you know

Now, the young knows what I'm talking 'bout
It's a con in the old man's game
The man in charge, he don't know what he's doing
He don't know the world has changed

Post Reply