vojko napisal/-a: ↑
V domišljiji si lahko zamislimo prazno vesolje.
No, prav veliko domišljije v ta namen res ne potrebujemo.
Kar se mene tiče, jo potrebujem več kot pa pri zamisli vesolja, kot ga poznamo.
Tu seveda ni konkretnih kock, oziroma so kocke pojmi, simboli, misli.
Tako je.
Pa se ti zdi, da pri tem nimamo omejitev? Že sto milijard nevronov je omejitev.
Ali veš, kaj vse si lahko zamislimo s temi sto milijardami nevronov in nekaj bilijoni sinaps?! Ali lahko omejimo število programov, na katerih teče splošnonamenski superračunalnik?
Kje so kocke v v Picasojevi sliki?
Če uporabljava ta izraz v običajnem pogovornem pomenu – potem nikjer.
Pa ga ne.
To bi moral povedati. Če je tako, potem je svoboda neizmerna. Žensko potem lahko predstavlja karkoli: žebelj, ladja, podkev, krogla, cvet, ptica, matica, ...
Kocke, bolj natančno lego kocke so bile tu mišljene kot sestavni deli, gradniki.
Si videl v Picassojevo glavo?
Zato sem tudi ženski in vozičku rekel kocka. Moja poanta je bila, da še tako razvneta domišljija v resnici ne ustvari ničesar zares novega.
Kaj pa tvoj 'žbongelj'?
Nemogoče si je izmisliti ali zamisliti nekaj, kar si še nihče ni zamislil.
Tale je bila pa hudo močna, roman! Vsak iznajditelj ali matematično-fizikalni genij si je "izmislil ali zamislil nekaj, kar si še nihče ni zamislil"! Ravno zato je genij! Vzemiva samo Plancka, pa Einsteina, pa Heisenberga, pa – če hočeš – Teslo! No?
Če je nekaj izmaličeno do neprepoznavnosti, potem to ni več tisto, kar je bilo prvotno.
Ne, pa tudi ni nekaj novega.
Mislim, da se greva malo semantike. Kaj ti razumeš pod 'nekaj novega'? Da ne bova omagala v galopu ...
Nisem našel. Mi pomagaš?
Morda pa rožice niso rožice, voda ni voda, kupola ni kupola, itd?
Mogoče, ampak tu gre za sliko, ki nekaj kaže in ne pove, da je morda avtorjeva zamisel kakega, hm, žbonglja.
That's the catch!