Ja,
Piknik na robu ceste je seveda njun, saj je
Andrej Arsenjevič Tarkovski leta 1980 posnel film "Stalker" po tej predlogi. Kolikor vem (in kar se mi zdi žalostno) imamo v slovenščini do sedaj prevedena štiri njuna dela. Zadnji prevod
Roberta Gradna iz leta 2002 se pri nas imenuje
Časovni pohajkovalci. Se mi zdi, da je prevajal iz angleščine, kjer so roman prevedli seveda kot
The Time Wanderers. Izvirnik pa se glasi dobesedno
Valovi gasijo veter, tako da. Možno je tudi, da je prevajal iz izvirnika - se moram pozanimati, ker sem sam bral roman v srbohrvaščini - in je seveda (za moje pojme) več kot odličen. Uporabljata pa zelo težko ruščino, vendar zelo poetično in že skoraj preveč slikovito. Najlepša hvala za vzpodbudo pri mojem prevodu. Jo bom rabil, saj prevajam iz težkega izvirnika
Hish'nye vesh'i veka iz leta 1965 (
Grabežljive stvari stoletja). Zgoraj sem
Arkadija Natanoviča preimenoval v
Andreja, pa še njun priimek sem menda nepravilno zapisal slovensko, saj je privzet
Strugacki. Se opravičujem. O pokojnih vse dobro. Rad bi videl tudi tisti nemški film, posnet po njunem romanu
Težko je biti bog. Menda se še zdaleč ne približa izvirni podlogi po kakovosti, kot sem nekje zapazil. Škoda, da niso kaj več posneli. Na primer še
Milijardo let do konca sveta in
Naseljen otok, pa seveda še veliko tega. Enkratno. (At least to me, and I am not an expert but just a huge fan of their work).
Nisem mislil dobesedno da 'poznaš' vse odgovore kot to ponavadi rečemo tako. Bom raje takole zapisal. Tvoji odgovori ti v bistvu dajo misliti. To se mi zdi lepše rečeno, da ne bi bilo slučajno pomote. Ne morem pa reči, če so res odgovori. Lahko pa tudi DA so!
Se strinjam glede "Vrnitve v prihodnost", ja. Pa še sir
MJ Fox in sir
C Lloyd sta tako posrečeno vse skupaj zaigrala.
Na žalost sir
J Londona nisem nikoli bral. Shame on me___ Moram vprašati televizijce, da sodelujem pri žrebanju in preverim tisti njihov sesalec, ha, ha. Moj sodelavec
Tone je danes rekel, da je nekoč bral eno ZF zgodbo, ko je nek vzdrževalec telefonskega omrežja hotel preveriti stanje na neki telefonski liniji v centrali in je poklical. Oglasil se je on sam, živeč dva tedna kasneje in ga vprašal kaj želi. Seveda sta potem lepo sodelovala___ Kaj pa, če (se) pokličeš ti samega sebe iz preteklosti - le kaj bi mu odgovoril? Po mojem, da ne veš ničesar - saj tudi res ne veš, ker bi se tega že pred dvema tednoma zavedal - pa smo spet pri krogljicah...
Ja, bi lahko kdo rekel, da je podobno tistemu o sporočilu v π-ju, pa vseeno nisem tako mislil. Ti (oprosti, upam, da te lahko tikam - ker si lahko tudi kak starejši priznani profesor in pišeš pod psevdonimom - to mi je včeraj prišlo na misel - upam, da ne___) si filozof, sam pa ne vem kaj sem, ker so mi števila pri srcu - samo ne tako, ker si telefonskih številk sploh ne zapomnem in nisem sam nikoli uganil tiste znamenite von
CF Gaussove vsote prvih 100 naravnih števil ali kaj podobnega. Rečem takole: v zdajšnjem času, torej sedaj, je v bistvu π 'nekje' natančno določen na vsa (pa četudi neskončna) mesta - ali ne. Res je sicer, da potrebuješ tudi neskončni čas, da ga prečesaš 'do konca', da bi odkril tisto sporočilo, o katerem je pisal npr. sir
C Sagan v
Stiku. Potem je tudi enako pri algoritmu, saj imaš neskončno časa na razpolago, da ga najdeš. Ali je to 'eno-te-isto'? Ne vem. In tudi nočem vedeti - ali pač.

Pa tudi vsa praštevila so že v očrtu 3TW 'našteta' in 'ni problema' najti največjo luknjo med dvema sosednjima prašteviloma, ne. Kako enostavno, praštevil vemo, da jih je neskončno mnogo, za π pa npr. ne vemo ali je normalno število, oziroma ali so njegove števke od 0 do 9 razporejene enakomerno med seboj. Mislil sem bolj na algoritem - ne kot na statističen pojav, ampak bolj kot na primer na
supernalogo ali kaj podobnega. Torej, če mi dajo veliko časa na razpolago, premetavam števke π-ja ali 'praštevke' sem in tja do onemoglosti - čisti užitek za nadebudneže. Sicer pa, kot sem rekel, je π danes že 'nekje' (verjetno v abstraktnem Vesolju) določen. Kaj pa takšna števila, ki sploh še niso določena in 'šele' nastajajo - torej jih ni v 3TW seznamu {2,3,5,7,11.................. - ....... V,WX,Y,Z,Ž,#,()&%$""!011011100101}.
Stojim za stališčem, da je možno o tej temi kaj pametnega povedati.
Če koga zanima, še nekaj mojih kratkih 'očrtov' za zgodbe o tej 'večni' temi:
*
Rdeči Planckov prepad 1989
*
Wer : ši'z : mami? (Na vsak način nujno) 1993
*
AXU 2 2000+
*
4. stik 2000+
Ja, pri sir
HG Wellsu se res vse vrti. Pa vsi tisti vzvodi, puše, preklopi in zložljive stopnice/vratca... Si gledal zadnjo inačico "Časovnega stroja"? Tisti dve z razpadajočo Luno in elektronsko ključavnico na kartico za kolo sta se mi vtisnili v spomin. Sicer sta pa, in njegov roman in prvi film enako odlična. Vsi trije skupaj pa so 'etaq' zgodba zase, poleg vseh treh delov "Vrnitve v prihodnost" seveda, poleg miss
J Fosterjeve v "Stiku".
Stand firm.