bargo napisal/-a: ↑7.5.2018 19:42
To me spominja na loterijo
Tvoj platonizem ni neverjeten v tem smislu.
je verjetnost zadetka majhna in vendar nekdo dobi.
To velja samo v primeru, ko so vse srečke prodane. Če si sam pišeš srečke, pa prav nič ne zagotavlja, da katera zadene sedmico.
Roman, za božjo voljo no, Kdo pa sem Jaz, da bi ponujal boga komerkoli.
Vernik, ki meni, da ima za to vsa potrebna pooblastila.
Roman napisal/-a:Model nikoli ni pred tistim, česar model je.
No, matematika ima polno modelov, neskončno modelov in sprašujem te, od kod so potem prišli?
Iz realnega sveta, v realnem (=dejanskem) svetu se je vse začelo. Spomni se štetja.
Recimo, kompleksna števila, koren iz minus 1, ki ga je uvedel Euler v 18. stoletju.
Preseneča me, da imaš take probleme z razumevanjem matematike. Štetje in merjenje sta prehod s konkretnega (realnost, dejanskost, praksa) v abstraktno (pojmovni svet, teorija). Od tam naprej se nekaterim zdi, da je matematika izgubila stik z realnostjo, ampak ni. Realnost jo še vedno lepo potrjuje. No, tudi imaginarna števila niso kar tako priplavala po zraku.
Ne, vidiš zato pa te ne zadovoljuje stvarnik
Kateri stvarnik?
ker o njem ne veš nič
Se pravi toliko, kot ti.
in tako tudi vprašanje "kako pride svet" izgubi pomen.
Če je odgovor stvarnik, prav gotovo. To, da ti temu vprašanju pripisuješ pomen (precenjen sicer, a vseeno), pomeni, da si domišljaš, da veš več, kot lahko veš.
Če bi to bil moj model, tale, ki si ga stavil in predstavil s pomočjo svojega modela, potem verjetno res.
Bi rad rekel, da tvoj model ni tak? Kakšen pa je?
Poglejva definicije/izjave, ki so bile podane
Ne vem, kaj si hotel z njimi pokazati.
Veš, mi gre na smeh, TI bom povedal zakaj? Ker ne veš kaj je materija niti kaj je energija
Seveda ne vem. Bi moral vedeti? Tudi ti ne veš, čemu se smeješ, pa se vseeno smeješ. Kadar ne zavijaš z očmi.
veš samo, da je materija resničnost, realnost, dejanskost in definiraš, da je to en svet, ki ga sestavljajo plasti.
Dokler ne poveš, kaj je s tem narobe, je ta pristop ustrezen.
Seveda tega nihče ne ve
To ti ves čas pravim. Ti pa mi nekaj serviraš kot svojo izvirno ugotovitev, ki naj bi se z mojo tepla. Me sploh bereš?
nihče ne ve tudi KAKO energija, ki je neuničljiva in večna.
Tudi tega ne vemo, ali je res neuničljiva in večna, kajne. Mešalci megle, kakršen si ti, imajo grdo navado, da iz nekaterih dejstev, ki jih (skoraj) vsi potrjujemo, pridejo do trditev, ki so povsem zgrešene, in jih skušajo prodati kot čisto resnico.
Trenutno ni smiselno govoriti o tem
O ničemer, kar teče v tej temi, ni smiselno govoriti. Ampak o življenju in kulturi si ti spraševal. Kaj zdaj bežiš stran?
ker morava ugotoviti kaj je temelje, fundamentalna plast iz katere se potem po tvojem mnenju pojavijo vse ostale plasti, kot tudi življenje.
Vprašanje ni čisto korektno. V naravi ni plasti, plasti so metoda človeškega razumevanja narave. In človeško razumevanje narave je, da gre za materijo (masa in energija) v prostoru in času oziroma v prostorčasu. Kaj bi še rad ugotavljal?
To je opis modela iz materije materije?
To naj bi bila enačba vse znane fizike. Seveda te ne zanima, ali je ustrezna, ali, po Srečku, bijektivno preslika fiziko v vesolje. Poleg tega govoriš o "
Enačbe, kriteriji, ki ločijo/razdelijo svet". Kako navedena enačba loči/razdeli svet?
To bi ti moralo dati misliti, da mogoče pa le razumem ta plastni model.
Pa mi ne. Dosedaj se je izkazala še vsaka domneva o tvojem razumevanju za iluzorno.
Je, je, skeptik,verjemi mi.
No, povej, v čem vidiš napredek.
Roman napisal/-a:Pri tebi se realnost in dejanskost razlikujeta.
Seveda se!
Škoda. Samovoljno spreminjanje ustaljenih pomenov pojmov ni nikoli koristno.
Aja, kriterije za to razdelitev na bistveno in nebistveno, bi rad slišal
Če nečemu odvzameš bistveni del, potem to ni več to, kar je bilo prej. Ostane samo še vprašanje, kaj je za kaj bistveno. Kaj je torej bistveno za klasični procesor? In katere nebistvene dele mu vgrajujejo?
Roman napisal/-a:Nisi vedno tega mnenja.
Ja drži, odvisno za katere lastnosti gre.
In katere lastnosti ima del enake kot celota?
So se mi orosile oči, ker je tako lepa tale pesnitev. Komaj verjamem, da sem jo sam napisal.
Izvoli
Recimo, vse računalniške!
Aha, te elektrone si imel v mislih. Ampak te elektrone poganja električna napetost, ne tvoja zavest.
Vso to natančno pretakanje materije služi samo enemu namenu: dogovoru!
Spet mešaš, ampak prav, naj ti bo.