Načel si zelo intrigantno vprašanje: kaj je bolj bistveno za inteligenco, kvantiteta ali kvaliteta? (Ne morem si kaj, da ne bi moško-šovinistično spomnil na ženski odgovor na dejstvo, da je njihov povprečni volumen možgan manjši, kot pri moških. Uporabljajo ravno to, namreč, pravijo: Ja drži, a naši možgani so kvalitetnejši ...).
No ja, tole vprašanje je že dolgo na tabli, ker si ti pristaš transformacije kvantitete v kvaliteto.
A ti nisi?
vojko napisal/-a:Tebi kot IT strokovnjaku bo najbliže primerjava z računalniki. Sodobni notesniki tehtajo kakšen kilogram ali dva in imajo boljše performanse kot superračunalniki iz 80', ki so tehtali več ton in zasedali velike sobane. To je najbolj ilustrativna razlika med kvantiteto in kvaliteto.
To je dokaz za izboljšave, ki se kažejo v zmanjševanju razdalj med stikali in obvladovanju materije. Razdalje, glede na absolutno hitrost svetlobe, so pač lastnost za hitrost procesiranja, kajti, manjše kot so razdalje med stikali hitreje se procesira, kaj ne?
Mislim, da zmanjševaje razdalj med stikali (miniaturizacija) ni odločilna pri UI. Poglej samo naše možgane! Delujejo fantastično pri hitrosti prenosa signalov cca 120 m/s, kar je okroglo 2,5 milijon krat počasneje od hitrosti EM signalov!
https://en.wikipedia.org/wiki/File:Salt ... uction.gif
Arhitektura, bargo, arhitektura!
Koncept pa je ostal vseskozi enak tudi modeli se niso kaj bistveno spremenili, saj, računalniki so med seboj kompatibilni, kar se vidi v kontinuiteti delovanja programov.
Nisem prepričan, da je 'koncept ostal vseskozi enak'. Kaj pa analogne nevronske mreže? Pa (zelo obetavni) začetki kvantnega računalništva? No?
Ali ni ta lastnost prisotna tudi v evoluciji in če tako potem so programi, ki tečejo v nas, bistveno starejši od naše vrste.
Seveda je prisotna! Evolucija ne zavrže ničesar, kar deluje. Samo izpopolnjuje 'model'.
vojko napisal/-a:Brez posebnega dokazovanja izhaja, da so določene nevronske mreže boljše pri obdelavi informacij kot druge. Takšne mreže so lahko relativno zelo majhne v primerjavi s celotnimi možgani, kar pomeni, da je volumen možganov sekundarnega pomena pri IQ.
Končno je mogoče videti, da opuščaš merjenje mase in počasi uvajaš strukturo, torej luknjice.
Nič ne 'opuščam'! Gre za dialektično enotnost nasprotij; kvantiteta (masa):kvaliteta (arhitektura).
Ribica iz Je Zemlja res planet v obliki krogle?
Bargo: Stojiš pred kupom peska, ki predstavlja del tebe, torej možgane, in se čudiš, KAKO je mogoče da se imaš za ENO. Oni mali kup peska veže gravitacija v celoto, kaj veže tebe, da se počutiš kot celota?
Ja, kaj ne bereš Zbirke zgodbic?!
"S kožo in z mesom si me oblekel, s kostmi in kitami si me sklenil." (Job 10,11)
Torej koža in kite me 'vežejo, da se počutim kot celota' ...
vojko napisal/-a:Takšnemu načinu sklepanja pa nasprotuje evolucijski pogled. Ne moremo zanikati, da so se naši možgani izjemno povečali recimo od 600cm3600cm3 pri Homo Habillisu izpred 2 do 2,5 milijona let do cca 1.200cm31.200cm3 pri modernem človeku, kar je za dvakrat! Naša inteligenca je v dobršni meri tudi posledica tega enormnega povečanja.
Tega ne veš, nihče ne ve.
Na to kažejo vsi dokazi. Kako boš pa sicer razložil našo superiornost nad ostalimi primati, pa naš EQ, ki je trikrat večji kot pri naših bratrancih (H.s.s.= cca 8 proti 2,5 pri šimpanzih)?
Poglej, vidiš, spet se vračaš v volumen in posledično v maso, ki jo povežeš z IQ. IQ pa je tudi nek test, primerjalni test narejen v naši vrsti, za našo vrsto in kdo bi vedel kako inteligentni so delfini, če bi oni sestavili test.
Tega nikoli ne bomo izvedeli, kot ne bomo izvedeli, kakšen je videti svet skozi oko orla ali videokamere ...
vojko napisal/-a:Toda tudi za ta dokaz so močni protiargumenti. Volumen možgan Homo neanderthalensisa je bil neverjetnih 1.600cm31.600cm3, pa vendar jih je v evolucijski tekmi izpodrinil Homo sapiens s. Očitno je šlo za drugačno kvaliteto nevronskih mrež.
Očitno velja, da je porazdelitev luknjic, poroznost, način pakiranja, pomembna, kaj ne?
To, bargo, to! Zakaj misliš, da je ementalec najboljši?
vojko napisal/-a:Danes vemo, da možgani niso amorfna tvorba. Določena področja so bolj 'natlačena' z nevroni in ti imajo več povezav (npr. neocortex). Najnovejše raziskave kažejo, da se lahko ta področja v življenju povečajo (kot določene mišice pri atletu). Rodimo se s cca 100,000.000.000 nevronov, vsak dan pa jih odmre cca 200.000! (proces, ki mu nevrologi rečejo 'pruning'). Odmirajo povezave, ki jih ne uporabljamo in se vzpostavljajo nove.
Res je in zato se je težavno odučiti, kar pomeni, spremeniti model, kaj šele spremeniti koncept.
Mojster Lao Tzu pravi: "To attain knowledge, add things everyday. To attain wisdom, remove things every day.”
Bo držalo. Poleg tega imajo možgani maso, masa pa ima inercijo ...
vojko napisal/-a:To je torej 'kupček' atomov (količina), ki jih nujno potrebuješ za preskok v kvaliteto ('živost').
Ja, zelo malo je potrebno za živost.
'Zelo malo' v primerjavi s kom ali s čim?
S samim seboj!
Kaj pa v primerjavi z
Mycoplasmo?